Komentar

"Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!"

Vse kaže, da se bo Slovenija po letošnjih volitvah znašla na razpotju: ali naj se vrne v socializem, ali naj napreduje po poti demokracije in evropske civilizacije. Ankete kažejo dramatično sliko. Levi(čarski) blok (SD, Levica, SMC in DeSUS) in desna sredina (SDS, NSi) sta praktično izenačena. Zbrala bi po 40 %, Marjan Šarec pa okrog 20 %. Če se ne zgodi čudež, ki mu pravijo velika koalicija, niti levica niti desnica sami ne bosta mogli sestaviti vlade. Vse bo odvisno od Marjana Šarca, ki bi kljub padanju podpore ostal kingmaker. Morda bodo odločale decimalke, ki bi lahko dale prednost levici ali desnici, predvsem pa bo odločilno, v katero smer se bo nagnil Marjan Šarec. 

22.05.2018 00:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   3. junij   Miro Cerar   Dejan Židan   Karl Erjavec   SMC   SD   DeSUS   Edvard Kardelj   socializem

Fotomontaža: portal+

Poleg slavne ministrice za zdravje je največ slave Cerarju prispeval njegov minister za infrastrukturo, ki je ob nastopu službe izjavil, da drugega tira ne bomo potrebovali še trideset let.

Da na letošnjih volitvah lahko zmaga socializem, je očitno, marsikomu pa še ni jasno, kaj bi zmaga socializma (torej levega bloka DeSUS, Levica, SD, SMC) pomenila za Slovenijo. Stranke levega bloka se razlikujejo pri poudarkih, za vse pa je značilno, da zagovarjajo državno lastnino (nasprotujejo npr. privatizaciji NLB in Telekoma), zavračajo zasebno zdravstvo in šolstvo, podcenjujejo vojsko in obrambo; da podobno kot slovenski veleposlanik pri OZN leta 1998 iščejo alternative severnoatlantskemu zavezništvu ...

 

Politiko DeSUS predstavlja Karl Erjavec, ki v intervjuju za Delo (SP, 19. maja 2018) zavrača zasebno šolstvo in zdravstvo. Takole pravi:

 

"Odraščal sem v tujini in vem, kaj pomeni zasebno šolstvo. V Belgiji sem imel v mladosti možnost primerjave in vem, da zasebno šolstvo ne zagotavlja dovolj visoke ravni znanja za kasnejšo uspešno poklicno pot posameznika."

 

Iz te - milo rečeno - pavšalne izjave, prvič, ni jasno, ali je Erjavec v Belgiji obiskoval zasebno ali javno šolo. Drugič, ni jasno, kakšno možnost primerjave oz. ocene zasebne šole je imel, če je obiskoval javno šolo, oz. kako je mogel ocenjevati javno šolo, če je hodil v zasebno. Tretjič, ni jasno, kako zanesljiva je ocena otroka pred 12. letom starosti (ko naj bi se Erjavčevi vrnili v Jugoslavijo). Jasno je edino to, da belgijska šola, pa naj bo javna ali zasebna, ni škodila niti Erjavčevi politični karieri niti - Belgiji. Erjavec svoj hvalospev (jugoslovanskim in jugo-slovenskim) javnim šolam, ki so po vsej verjetnosti bolj od belgijskih vplivale na Erjavčevo kariero, nadaljuje z diskvalifikacijo Evropske pravne fakultete, katere "diplomanti pa nimajo enakega izhodišča za pravno kariero, saj jih zavajajo, da je njihova diploma formalno primerljiva z diplomo drugih fakultet". Erjavec je z izjavo, za katero bi moral kot pravnik vedeti, da utegne zanjo odgovarjati pred sodiščem, po vsej priliki hotel reči, da so pri nas zanesljivejše kariere, ki so - tako kot Erjavčeva - povezane z javnimi šolami, levico in socializmom.

 

Ko povzdiguje javno zdravstvo, se Erjavec spet vrača v svoje belgijsko otroštvo:

 

Kar se tiče zdravstva, pa vam lahko postrežem s konkretnim primerom iz mojega otroštva v Belgiji; mama je bila enkrat prisiljena, da me odpelje k zasebnemu zobozdravniku, ker bi mi v javni ambulanti namesto zdravljenja le izpulili zob. Ta enkratni strošek je bil zanjo tako visok, da smo se morali tisti mesec odpovedati številnim drugim predvidenim izdatkom ...

 

Razumni bralci bi te Erjavčeve spomine razumeli kot hvalnico zasebnega zdravstva, ki ne puli, ampak zdravi, pri čemer bi se seveda vprašali, kakšno zavarovalnico so imeli Erjavčevi v Belgiji, in, ali ni zdravje važnejše od "številnih drugih predvidenih izdatkov"?

 

Te komične zgodbe so zanimiva ilustracija Erjavčeve miselnosti. Za Erjavčev socializem pa so še bolj bistvene druge zgodbe:

 

* njegova znamenita obljuba (na prejšnjih volitvah), da bo najnižja pokojnina znašala 1000 evrov;

 

* njegovo malikovanje jugodiplomatov in lustracija diplomatov, za katere so njegovi levičarski gospodarji sodili, da so - kljub temu, da so obiskovali javne in zasebne šole - neprimerni;

 

* pobuda MZZ, da njegovi eksperti analizirajo možnost izstopa Slovenije iz Nata;

 

* Erjavčeva geopolitična naivnost glede odnosov z bivšimi socialističnimi državami in slovanskimi narodi (Hrvaška, Rusija ...);

 

* predvsem pa njegova ideja o levem bloku z Zoranom Janovićem.

 

 

Druga velika osebnost socialistične levice je seveda Dejan Židan, ki predseduje stranki, ki se je nekoč imenovala Zveza komunistov in je sodelovala v večini slovenskih levičarskih vlad - kadar jih ni vodila. Ta stranka je bila - podobno kot vse njene sestrske stranke socialističnega in nerazvitega sveta - od nekdaj privržena političnemu izumu, ki se glasi Bolje naš bedak kot njihov učenjak! Kot vrhunsko socialistično spretnost bi lahko ob omenjeni kolaboraciji označili Židanovo izjavo v intervjuju za Delo (SP, 12. maja 2018), da "naša država ni optimalno vodena". Na vprašanje, kakšna bo Slovenija čez štiri leta, če jo bo vodil Židan, odgovarja: "Standard državljanov bo višji, čakalne vrste v zdravstvu bodo krajše", sicer pa veliko govori o profesionalnem vodenju in obljublja:

 

"Ljudi ni treba biti strah, da bodo zamenjani, ker jih je imenoval nekdo drug in ne konkretna nova koalicija. Če bom jaz premier, takšnih političnih menjav ne bo ..."

 

Židan seveda spada med previdne levičarje. O pravični državi pravi:

 

"To je država, v kateri so osnovne dobrine, torej pravica do zdravja, šolanja, kulture, dostopne vsem ljudem, ne glede na njihov materialni status ali lokacijo bivanja ... Vedno je treba varovati tiste, ki jim je zelo težko, vendar pri tem ne kaže pozabiti, da je nosilec razvoja srednji razred."

 

 

Predstraža levega bloka, tj. Levica Luke Mesca zagovarja socialno državo, celo realni socializem, samoupravljanje, zadružništvo, obdavčevanje bogatašev, med prednostne naloge pa šteje "delavske pravice in pravice žensk ter predvsem zmanjšanje socialnih razlik in odprava revščine". Mesec ogorčeno odklanja kapitalizem, tj. "tekmo, v kateri preživijo tisti, ki dosegajo največjo produktivnost in ustvarjajo najvišje dobičke, kar še tako dobre lastnike kapitala sili v eksploatacijo, velikokrat nevidno".

 

 

Na koncu ostane Miro Cerar, ki se je najbolj proslavil z volilno zmago po odstranitvi glavnega političnega konkurenta. Cerarja ni navdušil le Janšev zapor, ampak je tudi strokovno argumentiral njegovo izključitev iz parlamenta. Lovorike si je pridobil s preganjanjem zasebnega zdravstva in z nerodnostmi okrog drugega tira, zaradi katerih so nam Italijani in Avstrijci prevzeli najvažnejše povezave med Jadranom in Srednjo Evropo. Cerarjev socializem se najbolj razločno kaže v odporu njegove finančne ministrice, da bi spoštovala zavezo Evropski komisiji glede privatizacije Nove ljubljanske banke, da o njegovi ministrski ekipi, ki spominja na vladno revščino po odstavitvi Staneta Kavčiča leta 1972, sploh ne govorimo.

 

Poleg slavne ministrice za zdravje je največ slave Cerarju prispeval njegov minister za infrastrukturo, ki je ob nastopu službe izjavil, da drugega tira ne bomo potrebovali še trideset let. Sicer ne bi smeli pozabiti, da je Cerar z manevri okrog arbitražnega sporazuma zapečatil usodo Slovenije kot pomorske države. Pri tem je morda pomislil na izjavo nekdanjega sovjetskega ministra Molotova, izrečene Edvardu Kardelju na pariški konferenci leta 1946: "Saj ne more vsak okraj imeti svojega morja!"

 

Od vseh grehov bi Kardelju nemara najlažje odpustili njegovo ugotovitev v Razvoju slovenskega narodnega vprašanja. Slovenski liberalni politiki naj bi bili med obema vojnama zaradi svojih koristi pristali, da Slovenija lahko pride do morja le preko Hrvaške! To, kar bi nemara lahko oprostili Kardelju, pač ne moremo oprostiti Cerarju. Naši levičarji po vsej priliki razmišljajo takole: Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
3
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.740
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.686
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.735
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.374
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.218
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.278
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.153
10/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.083