Komentar

Ustanovitev Slovenije: ker Demos ni ustvaril svoje elite, se je vrnil resetirani komunistični "novi razred"

Ob uspehih levega bloka se postavlja vprašanje, ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti (duševnosti), za katero je - empirično dokazano - značilna nagnjenost k egalitarizmu? S to nagnjenostjo je skoraj neizbežno povezano zavračanje meritokracije, problem, ki je razviden tudi pred letošnjimi volitvami. Žal slovenski šolski sistem, slovenski mediji in tudi kritični intelektualci bolj poredkoma, če sploh, poudarjajo, da je socializem zgodovinsko preskušen sistem pomanjkanja, korupcije in avtokracije. 

 

27.05.2018 22:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   elita   novi razred   Peter Jambrek   Ustanovitev Slovenije   osamosvojitev   državnost   Demos

Foto: Mediaspeed

Slovenska državnost je bila zmagovita predvsem zaradi alternative jugoslovanskemu socializmu, ki je propadel zaradi gospodarske krize in arhaične komunistične kadrovske politike.

Pred nekaj tedni je izšla knjiga Ustanovitev Slovenije (vir), ki je pomembna iz več vidikov. Prvič zaradi simbolike: skupaj sta jo izdali ustanovi, za kateri se ve, da sta (bili) trn v peti najprej jugoslovanskim, nato pa domačim (levičarskim) oblastem, namreč Nova univerza in Nova revija (tj. Inštitut Nove revije). Drugič zaradi (glavnega) avtorja Petra Jambreka, ki je kajpada osebno prispeval k ustanovitvi Slovenije. Najbolj pomembno je, da knjiga na več kot šestotih straneh opisuje glavne in prelomne dogodke slovenske zgodovine - vendar ne tako, kot je značilno za večino slovenskih zgodovinskih knjig. Večina slovenskih zgodovinarjev je še vedno očaranih nad zmagovalci druge svetovne vojne, Jambrek pa postavlja v ospredje zmagovalce hladne vojne. Za pisca teh vrstic je knjiga pomembna, ker je obenem gostujoči pisec njenega kratkega poglavja ("Slovenci pod Habsburgi, Karadjordjevići in Titom").

 

V zvezi s knjigo imam tri opazke:

 

  1. O slovenski osamosvojitvi oz. ustanovitvi slovenske države je mogoče (ali celo treba) govoriti v kontekstu osamosvajanja narodov, kot so Irci, Katalonci, Kurdi, Palestinci ali Škoti.

  2. Ob tem bi bilo koristno ugotoviti, kateri mednarodni in zgodovinski pogoji morajo biti izpolnjeni za ustanovitev katerekoli nove narodne države?

  3. Glede na omembo "novega razreda" v vabilu bi morali raziskati okoliščine (težave, izzive ...) slovenskega razvoja po drugi svetovni vojni in po hladni vojni.

 

 

Ad 1. Irsko osvobajanje je trajalo skoraj vse 20. stoletje, irskih težav pa še ni konec zaradi brexita, ki bi lahko Irce razdelil na člane in nečlane EU, meja med Republiko Irsko in Severno Irsko pa bi se spremenila v mejo med sistemom EU in sistemom Združenega kraljestva. V primerjavi z Irci, ki so za osvobajanje porabili veliko časa, so Katalonci želeli 2017 doseči samostojnost mnogo hitreje in na miroljuben način. Leta 2017 so se odločili za svojo državo, vendar ta odločitev zaenkrat ni prinesla uspeha. Carles Puigdemont ob tem (v nedavnem intervjuju za Delo) ocenjuje koncept samoodločbe. Sprašuje se, ali samoodločba velja samo za "države tretjega sveta". Domneva, da jo je očitno mogoče doseči samo z nasiljem, ne pa po demokratični poti.

 

Precej bolj zapleten je palestinski primer. Kljub načelnemu soglasju o potrebi po dveh državah gre za tako rekoč nepremostljive probleme: naselitev Palestincev v Izraelu ni strnjena, njihova naselja so razpršena in pomešana z izraelskimi; proti sebi imajo premočno izraelsko državo, politično so razdeljeni na Fatah in Hamas, poleg tega se in jih povezujejo z muslimanskim radikalizmom, ki Izraelu ne priznava pravice do obstoja. Predvsem pa je sožitje dveh držav skoraj iluzorno, ker Palestinci bistveno zaostajajo za dobro organiziranimi, (po zaslugi Američanov) dobro oboroženimi in premožnimi Izraelci.

 

V nasprotju s Katalonci in Palestinci so Kurdi, ki jih je sicer 30 milijonov, sicer oboroženi in bojeviti, vendar imajo proti sebi štiri države: Irak, Iran, Sirijo in Turčijo.

 

V primerjavi z drugimi osvobodilnimi gibanji smo imeli Slovenci srečo, da je naše gibanje sovpadalo s koncem hladne vojne. Slovensko osamosvajanje je imelo dve komponenti: samostojno državo in demokracijo. To je približno tako, kot če bi Katalonci zahtevali samostojnost takoj po Francovi smrti. Slovenci so imeli dobre vojake in dobro diplomacijo, vendar je treba pomisliti na to, da je Beogradu jeseni leta 1991 zmanjkalo volje in podpore za discipliniranje Slovenije, ob božiču pa je razpadla Sovjetska zveza, katere enotnost so bili mnogi naši sogovorniki, recimo Američani, uporabljali kot argument proti slovenski državnosti. Slovenska državnost je bila zmagovita predvsem zaradi alternative jugoslovanskemu socializmu, ki je propadel zaradi gospodarske krize in arhaične komunistične kadrovske politike.

 

 

Ad 2. Slovenski, hrvaški, estonski, latvijski, litovski ... državnosti je botrovala svetovna kriza komunističnega sistema, ki so jo spodbudili (večinoma konservativni) člani Velike generacije: Janez Pavel II., Ronald Reagan, Lech Wałęsa, Vaclav Havel, Helmut Kohl, Hans-Dietrich Genscher, Alois Mock, Mihail Gorbačov ... Kriza je v mednarodnem merilu pomenila priložnost za širitev zahodnega vpliva.

 

 

Ad 3. Kakšne so bile okoliščine slovenskega razvoja po drugi svetovni vojni in po hladni vojni? Slovenci so doživeli revolucijo in komunistični prevzem oblasti, ki je spodbudil nastanek novega razreda. Formalno je šlo za zamenjavo zgodovinskega subjekta: namesto meščanstva je na zgodovinsko prizorišče vstopil delavski razred. Kot je običajno, je delavski razred potreboval voditelje oz. avantgardo, ki se je po eni strani sklicevala na zgodovinsko upravičenost vodilne vloge delavskega razreda, po drugi strani pa se je organizirala na način, ki je bil značilen za sleherno avtokratsko/absolutistično oblast in ki je bil že obsoleten in nesprejemljiv za zahodno meščansko demokratično organizacijo oblasti. Komunistični novi razred je pomenil nazadovanje glede na sodobna meščanska merila in je - bolj kot na kapitalizem spominjal na fevdalizem. Protikapitalistična in protimeščanska retorika je komuniste na neki način približala aristokraciji. Novi razred je pri zavračanju meščanskega starega razreda (in denimo nacionalizma) v marsičem posnemal aristokratsko kritiko demokracije. Komunistični internacionalizem je v marsičem podoben miselnosti predmeščanskih sistemov, kot je bila na primer Sveta aliansa. Njeno zavezništvo (zoper Napoleona) ni temeljilo na povezovanju narodov, ampak na povezovanju dinastij, in je - vsaj nekaj časa - zanemarjalo narodnostna vprašanja. Ni naključje, da se je pravica narodov do samoodločbe prebila v politično ospredje šele ob koncu I. svetovne vojne, tj. ob razpadu imperijev.

 

 

Komunistični novi razred je dočakal konec hladne vojne s hipoteko brezbrižnosti do človekovih, narodnih in političnih pravic. V začetku so njegovo doživljanje narodne samoodločbe, ustanovitev demokratične države, zasebna lastnina, strankarski pluralizem, priznanje človekovih pravic, gospodarska konkurenca ... spremljale travme, ki so za nekatere njegove člane delovale kot konec sveta. Ob osamosvojitvi leta 1991 je bil izrečen stavek, ki ga je bil Ivan Hribar slišal ob koncu Avstro-Ogrske:

 

Nič več ne bo tako, kot je bilo!

 

Novi razred se je ob prelomu moral odpovedati mnogim privilegijem, pozneje pa si jih je - po zaslugi svojih in pomanjkanja Demosovih izkušenj - spet pridobival. Zmagovati je začel na volitvah, pri čemer si je pomagal s skritimi fondi in krediti prijateljskih bank. Ob uspehih levega bloka se postavlja še neko dodatno vprašanje: ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti/duševnosti, za katero je - empirično dokazano - značilna nagnjenost k egalitarizmu? S to nagnjenostjo je skoraj neizbežno povezano zavračanje meritokracije, problem, ki je razviden tudi pred letošnjimi volitvami. Žal slovenski šolski sistem, slovenski mediji in tudi kritični intelektualci bolj poredkoma, če sploh, poudarjajo, da je socializem zgodovinsko preskušen sistem pomanjkanja, korupcije in avtokracije.

 

Ob tem je treba vedeti, da ustanovitelji slovenske države in zagovorniki demokracije niso ustanovili svojega novega razreda, ki bi iz komunističnega novega razreda naredil stari razred. Demokrati so pustili prostor novega režima prazen. Danes sicer govorimo o restavraciji in vračanju starega režima (ancien regime), vendar je to le osveženi in resetirani novi razred.

 

Po epohalnem (žal ne tudi lokalnem) polômu socializma in njegovega zgodovinskega nosilca (delavskega razreda) se z vso resnostjo postavlja vprašanje prihodnjega oz. perspektivnega zgodovinskega subjekta. Glede na (Huntingtonove) napovedi se bo naslednji spopad dogajal med verstvi in kulturami. Ni naključje, da je na levici takšno zanimanje za migrante in azilante. V javnosti je precej - vsekakor več kot o varovanju schengenskega sistema in slovenske državnosti - govora o krivičnosti in nečloveškosti bodeče žice na slovenskih mejah. Žal gre za globalen problem preseljevanja množic iz (tudi po zaslugi socialističnih konceptov) zaostalih in razdejanih dežel na Sever in na Zahod.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,962
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,213
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,047
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,533
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,207
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,418
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,122
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,382
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,019
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 806