Komentar

Ustanovitev Slovenije: ker Demos ni ustvaril svoje elite, se je vrnil resetirani komunistični "novi razred"

Ob uspehih levega bloka se postavlja vprašanje, ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti (duševnosti), za katero je - empirično dokazano - značilna nagnjenost k egalitarizmu? S to nagnjenostjo je skoraj neizbežno povezano zavračanje meritokracije, problem, ki je razviden tudi pred letošnjimi volitvami. Žal slovenski šolski sistem, slovenski mediji in tudi kritični intelektualci bolj poredkoma, če sploh, poudarjajo, da je socializem zgodovinsko preskušen sistem pomanjkanja, korupcije in avtokracije. 

 

27.05.2018 22:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   elita   novi razred   Peter Jambrek   Ustanovitev Slovenije   osamosvojitev   državnost   Demos

Foto: Mediaspeed

Slovenska državnost je bila zmagovita predvsem zaradi alternative jugoslovanskemu socializmu, ki je propadel zaradi gospodarske krize in arhaične komunistične kadrovske politike.

Pred nekaj tedni je izšla knjiga Ustanovitev Slovenije (vir), ki je pomembna iz več vidikov. Prvič zaradi simbolike: skupaj sta jo izdali ustanovi, za kateri se ve, da sta (bili) trn v peti najprej jugoslovanskim, nato pa domačim (levičarskim) oblastem, namreč Nova univerza in Nova revija (tj. Inštitut Nove revije). Drugič zaradi (glavnega) avtorja Petra Jambreka, ki je kajpada osebno prispeval k ustanovitvi Slovenije. Najbolj pomembno je, da knjiga na več kot šestotih straneh opisuje glavne in prelomne dogodke slovenske zgodovine - vendar ne tako, kot je značilno za večino slovenskih zgodovinskih knjig. Večina slovenskih zgodovinarjev je še vedno očaranih nad zmagovalci druge svetovne vojne, Jambrek pa postavlja v ospredje zmagovalce hladne vojne. Za pisca teh vrstic je knjiga pomembna, ker je obenem gostujoči pisec njenega kratkega poglavja ("Slovenci pod Habsburgi, Karadjordjevići in Titom").

 

V zvezi s knjigo imam tri opazke:

 

  1. O slovenski osamosvojitvi oz. ustanovitvi slovenske države je mogoče (ali celo treba) govoriti v kontekstu osamosvajanja narodov, kot so Irci, Katalonci, Kurdi, Palestinci ali Škoti.

  2. Ob tem bi bilo koristno ugotoviti, kateri mednarodni in zgodovinski pogoji morajo biti izpolnjeni za ustanovitev katerekoli nove narodne države?

  3. Glede na omembo "novega razreda" v vabilu bi morali raziskati okoliščine (težave, izzive ...) slovenskega razvoja po drugi svetovni vojni in po hladni vojni.

 

 

Ad 1. Irsko osvobajanje je trajalo skoraj vse 20. stoletje, irskih težav pa še ni konec zaradi brexita, ki bi lahko Irce razdelil na člane in nečlane EU, meja med Republiko Irsko in Severno Irsko pa bi se spremenila v mejo med sistemom EU in sistemom Združenega kraljestva. V primerjavi z Irci, ki so za osvobajanje porabili veliko časa, so Katalonci želeli 2017 doseči samostojnost mnogo hitreje in na miroljuben način. Leta 2017 so se odločili za svojo državo, vendar ta odločitev zaenkrat ni prinesla uspeha. Carles Puigdemont ob tem (v nedavnem intervjuju za Delo) ocenjuje koncept samoodločbe. Sprašuje se, ali samoodločba velja samo za "države tretjega sveta". Domneva, da jo je očitno mogoče doseči samo z nasiljem, ne pa po demokratični poti.

 

Precej bolj zapleten je palestinski primer. Kljub načelnemu soglasju o potrebi po dveh državah gre za tako rekoč nepremostljive probleme: naselitev Palestincev v Izraelu ni strnjena, njihova naselja so razpršena in pomešana z izraelskimi; proti sebi imajo premočno izraelsko državo, politično so razdeljeni na Fatah in Hamas, poleg tega se in jih povezujejo z muslimanskim radikalizmom, ki Izraelu ne priznava pravice do obstoja. Predvsem pa je sožitje dveh držav skoraj iluzorno, ker Palestinci bistveno zaostajajo za dobro organiziranimi, (po zaslugi Američanov) dobro oboroženimi in premožnimi Izraelci.

 

V nasprotju s Katalonci in Palestinci so Kurdi, ki jih je sicer 30 milijonov, sicer oboroženi in bojeviti, vendar imajo proti sebi štiri države: Irak, Iran, Sirijo in Turčijo.

 

V primerjavi z drugimi osvobodilnimi gibanji smo imeli Slovenci srečo, da je naše gibanje sovpadalo s koncem hladne vojne. Slovensko osamosvajanje je imelo dve komponenti: samostojno državo in demokracijo. To je približno tako, kot če bi Katalonci zahtevali samostojnost takoj po Francovi smrti. Slovenci so imeli dobre vojake in dobro diplomacijo, vendar je treba pomisliti na to, da je Beogradu jeseni leta 1991 zmanjkalo volje in podpore za discipliniranje Slovenije, ob božiču pa je razpadla Sovjetska zveza, katere enotnost so bili mnogi naši sogovorniki, recimo Američani, uporabljali kot argument proti slovenski državnosti. Slovenska državnost je bila zmagovita predvsem zaradi alternative jugoslovanskemu socializmu, ki je propadel zaradi gospodarske krize in arhaične komunistične kadrovske politike.

 

 

Ad 2. Slovenski, hrvaški, estonski, latvijski, litovski ... državnosti je botrovala svetovna kriza komunističnega sistema, ki so jo spodbudili (večinoma konservativni) člani Velike generacije: Janez Pavel II., Ronald Reagan, Lech Wałęsa, Vaclav Havel, Helmut Kohl, Hans-Dietrich Genscher, Alois Mock, Mihail Gorbačov ... Kriza je v mednarodnem merilu pomenila priložnost za širitev zahodnega vpliva.

 

 

Ad 3. Kakšne so bile okoliščine slovenskega razvoja po drugi svetovni vojni in po hladni vojni? Slovenci so doživeli revolucijo in komunistični prevzem oblasti, ki je spodbudil nastanek novega razreda. Formalno je šlo za zamenjavo zgodovinskega subjekta: namesto meščanstva je na zgodovinsko prizorišče vstopil delavski razred. Kot je običajno, je delavski razred potreboval voditelje oz. avantgardo, ki se je po eni strani sklicevala na zgodovinsko upravičenost vodilne vloge delavskega razreda, po drugi strani pa se je organizirala na način, ki je bil značilen za sleherno avtokratsko/absolutistično oblast in ki je bil že obsoleten in nesprejemljiv za zahodno meščansko demokratično organizacijo oblasti. Komunistični novi razred je pomenil nazadovanje glede na sodobna meščanska merila in je - bolj kot na kapitalizem spominjal na fevdalizem. Protikapitalistična in protimeščanska retorika je komuniste na neki način približala aristokraciji. Novi razred je pri zavračanju meščanskega starega razreda (in denimo nacionalizma) v marsičem posnemal aristokratsko kritiko demokracije. Komunistični internacionalizem je v marsičem podoben miselnosti predmeščanskih sistemov, kot je bila na primer Sveta aliansa. Njeno zavezništvo (zoper Napoleona) ni temeljilo na povezovanju narodov, ampak na povezovanju dinastij, in je - vsaj nekaj časa - zanemarjalo narodnostna vprašanja. Ni naključje, da se je pravica narodov do samoodločbe prebila v politično ospredje šele ob koncu I. svetovne vojne, tj. ob razpadu imperijev.

 

 

Komunistični novi razred je dočakal konec hladne vojne s hipoteko brezbrižnosti do človekovih, narodnih in političnih pravic. V začetku so njegovo doživljanje narodne samoodločbe, ustanovitev demokratične države, zasebna lastnina, strankarski pluralizem, priznanje človekovih pravic, gospodarska konkurenca ... spremljale travme, ki so za nekatere njegove člane delovale kot konec sveta. Ob osamosvojitvi leta 1991 je bil izrečen stavek, ki ga je bil Ivan Hribar slišal ob koncu Avstro-Ogrske:

 

Nič več ne bo tako, kot je bilo!

 

Novi razred se je ob prelomu moral odpovedati mnogim privilegijem, pozneje pa si jih je - po zaslugi svojih in pomanjkanja Demosovih izkušenj - spet pridobival. Zmagovati je začel na volitvah, pri čemer si je pomagal s skritimi fondi in krediti prijateljskih bank. Ob uspehih levega bloka se postavlja še neko dodatno vprašanje: ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti/duševnosti, za katero je - empirično dokazano - značilna nagnjenost k egalitarizmu? S to nagnjenostjo je skoraj neizbežno povezano zavračanje meritokracije, problem, ki je razviden tudi pred letošnjimi volitvami. Žal slovenski šolski sistem, slovenski mediji in tudi kritični intelektualci bolj poredkoma, če sploh, poudarjajo, da je socializem zgodovinsko preskušen sistem pomanjkanja, korupcije in avtokracije.

 

Ob tem je treba vedeti, da ustanovitelji slovenske države in zagovorniki demokracije niso ustanovili svojega novega razreda, ki bi iz komunističnega novega razreda naredil stari razred. Demokrati so pustili prostor novega režima prazen. Danes sicer govorimo o restavraciji in vračanju starega režima (ancien regime), vendar je to le osveženi in resetirani novi razred.

 

Po epohalnem (žal ne tudi lokalnem) polômu socializma in njegovega zgodovinskega nosilca (delavskega razreda) se z vso resnostjo postavlja vprašanje prihodnjega oz. perspektivnega zgodovinskega subjekta. Glede na (Huntingtonove) napovedi se bo naslednji spopad dogajal med verstvi in kulturami. Ni naključje, da je na levici takšno zanimanje za migrante in azilante. V javnosti je precej - vsekakor več kot o varovanju schengenskega sistema in slovenske državnosti - govora o krivičnosti in nečloveškosti bodeče žice na slovenskih mejah. Žal gre za globalen problem preseljevanja množic iz (tudi po zaslugi socialističnih konceptov) zaostalih in razdejanih dežel na Sever in na Zahod.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
8
26.02.2020 03:45
V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
12
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 7,243
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,568
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 6,018
04/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,250
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,871
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,171
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,604
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,709
09/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,285
10/
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
Simona Rebolj
Ogledov: 1,265