Komentar

Kaj je hujše: Janez Janša ali nekompetenten nasprotnik?

Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, selekcionirajo politične kandidate in jih izobražujejo, nujna. Če tega ni, se znajdemo v aktualni situaciji, v kateri leva politična stran ponavlja svoj edini argument: Mi smo proti Janši! Vam povem, zakaj je Janša nevaren? Zato ker se proti njemu postavljajo kandidati brez političnih znanj, veščin, izkušenj - in takšni tudi zmagajo. Na koncu se državljan mora vprašati, kaj je hujše: Janša ali nekompetenten nasprotnik?

31.05.2018 23:59
Piše: Mojmir Ocvirk
Ključne besede:   volitve   politiki   država   demokracija   Kumrovec   Janša   levica   vsebina

Foto: Mediaspeed

Nujno moramo zahtevati, da država investira v osnove, da se bodo imeli politiki sploh kje učiti in izobraževati.

Zdi se mi, da so te volitve nekoliko drugačne kot prejšnje. Skozi stranska vrata se med volivci prebija spoznanje, da obstaja razlog, zaradi katerega ostajajo politične obljube neuresničene, neizvedene. Če se je še pred mesecem zdelo, da izključno zaradi sprevržene biti politike in njenih akterjev, torej zaradi tega, ker politiki nikoli niso resno mislili uresničiti svojih obljub, potem zdaj počasi dojemamo, da je to manjši, zanemarljivi del resnice. Cela resnica pa je, da teh obljub, ki so vse po vrsti obljube, ki prinašajo spremembe v družbi, ne znajo izpeljati. So operativno, izvedbeno nesposobni.

 

Tragedija tega spoznanja ima dve razsežnosti.

 

Prva je zgodovinska, saj to stanje bolj ali manj intenzivno traja celotno obdobje slovenske samostojnosti. Rezultati so blizu nepopravljive škode. Zakaj blizu nepopravljive škode, odkriva druga razsežnost, ki odgovarja na vprašanje "kako to spremeniti, kako usposobiti politiko v njenem izvršnem delu za naloge, ki jih mora z izkoriščanjem političnih procesov izpeljati".

 

Biti politik je poklic. Poklic ki odgovarja na vsa družbena vprašanja. Ti odgovori so vedno kompleksni, saj se politiki ukvarjajo z izzivi, ki zadevajo veliko število državljanov in veliko število različnih interesov. Njihova naloga je, da odgovor skozi politične procese tudi uresničijo. To je precej težja, kompleksnejša naloga, kot voditi podjetje, obe pa zahtevata odgovornost.

 

Kvalitetno opravljanje poklica politika zahteva sposobnost strateškega premisleka; aktivnost, ki zahteva obilo znanja, informacij, zgodovinskih inputov in logičnega razmisleka. Ali je torej nujno, da so vsi po vrsti geniji? Ne geniji, morajo pa skozi odgovarjajoči izobraževalni proces, skozi katerega pridobijo vsa potrebna znanja. V resnici bi moral biti ta dril zahteven, saj je od njihovega znanja odvisen marsikateri element življenja vsakega državljana.

 

Nekoliko dlje sem se zadržal pri vprašanju sposobnosti strateškega razmisleka tudi zato, ker je misliti izrazito podcenjeno delo v družbi. Poleg te sposobnosti morajo politiki poznati politične procese, veščine delovanja v specifične okolju, veščine managiranja tega okolja, politična orodja za izvajanje nalog. Zahtevnost znanj se povečuje, ko spoznamo, da je poklic politik v velikem delu tudi strateški management birokratskemu sistemu. Torej sistemu, ki je v državi narejen za izvajanje političnih odločitev.

 

Naj samo omenim, da je birokratska struktura nagnjena k samoreguliranju, k samozadostnosti – pomeni, da delujejo v prvi vrsti v svojo korist, v korist lastnih internih ali eksternih interesov.  To seveda ni samoumevno skozi celotno zgodovino državne politične zgodovine. V avtokratskih sistemih je sicer birokratski sistem, prav tako kot danes, razumel svojo vlogo v funkciji zatiranja interesov državljanov posameznikov. Vendar vedno pod budno kontrolo, strateškim managementom avtokratskih voditeljev.

 

Prava osamosvojitev birokracije se zgodi z razvojem demokratičnega sistema, kjer si birokratske strukture zgodovinsko podedujejo privilegije, ki so jih imeli v avtokratskih sistemih, istočasno pa izgubijo kontinuirano upravljanje s strani politike. Še zdaleč ni to le slovenski problem, je pa zaradi popolne odsotnosti znanja politikov birokracija pripeljala do velikih sistemskih družbenih problemov.

 

Kako naj to sedaj popravimo? Tako, da investiramo kot država v naslednje nujne elemente:

 

Osnova naj bo znanje za razumevanje slovenske države in družbe, nastale po letu 1990. Majhne države, nastale leta '90, so že same po sebi specifične, njihovi politični procesi in institucije delujejo drugače kot v starih in velikih državah. In mi nič ne vemo o samih sebi, ker se ne raziskujemo, ker nimamo politološke znanosti, ki bi imela znanje za preučevanje političnih naše politične stvarnosti.

 

In smo pri nujnih osnovah: politična znanost. Njen napredek je mogoč le po dveh poteh, z oblikovanjem neodvisnega mednarodnega Inštituta za preučevanje političnih procesov v državah, nastalih po letu '90 in z odpiranjem obstoječih politoloških kateder tujemu znanju (roko na srce: moram povedati, da poznavalcev političnih procesov v državah, nastalih leta '90, ni veliko niti v tujini - zakaj bi to tam koga zanimalo, če še nas ne).

T

o ni edina nujna investicija. Prav tako je nujen razvoj strank kot nosilcev kadrovskega in izobraževalnega procesa kandidatov za politike. Ob tej zahtevi se mi vedno posmehujejo z dvema argumentoma: torej potrebujemo Kumrovec? Ali naj financiramo tako resne pogone tako velikemu številu strank, ki pri nas obstajajo?

 

Glede Kumrovca: ali res mislite, da so si komunisti izmislili strankarske izobraževalne centre? Niso, le samo en je bil dovoljen.

 

Glede števila takšnih pogonov pa naslednje: demokratični sistem lahko funkcionira le ob pogoju, da v političnem sistemu obstajajo enakovredne alternative. Samo dve ali več enakovrednih strank s kandidati, ki lahko enakovredno izvajajo oblast. Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, selekcionirajo politične kandidate in jih izobražujejo, nujna.

 

Kadar nimamo tega zavedanja, imamo aktualno situacijo, v kateri leva politična stran ponavlja svoj edini argument: Smo proti Janši. Vam povem, zakaj je Janša nevaren? Ker se proti njemu postavljajo kandidati brez političnih znanj, veščin, izkušenj in takšni tudi zmagajo. Na koncu se državljan mora vprašati, kaj je hujše: Janša ali nekompetenten nasprotnik?

 

Stranke pa imajo seveda še eno pomembno funkcijo: vsebino. Vem, vsebina je tisto, kar volivca privlači in prav je tako. Se zdi, kot da sem kontradiktoren: najprej govorim o tem, da moramo voliti kompetentne politike, potem pa se strinjam, da je prav, da se volivci odločajo glede na vsebino. Na letošnjih volitvah na žalost teh kompetentnih kandidatov ni in jih ne moremo voliti.

 

Koga, hudiča naj volim? Tistega, ki najbolj odgovarja vaši sliki odgovornega politika. Ne samo, da je potrebno iti na volitve, vztrajno moramo zahtevati, da se upravljanja državnih zadev lotevamo z znanjem, veščinami in izkušnjami. Tako bo postalo politikom nerodno in bodo iskali znanje za bolj učinkovito delovanje. In ko bo politična klima šla v prid politikom z znanjem, se bodo ti pojavili. Nujno pa moramo zahtevati, da država kot izvrševalec demokratičnega političnega sistema investira v osnove, da se bodo imeli sploh kje učiti.

 

Mojmir Ocvirk je politolog, triatlonec in nekdanji politik. Bil je tudi član predsedstva ZSMS in soustanovitelj LDS, vendar se je že leta 1992 povsem umaknil iz politike in se začel ukvarjati z oglaševalskim poslom (ustanovil je agencijo Imelda). Pred kratkim je izdal knjigo Politika v 90. minutah: Zakaj se nam to dogaja (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,609
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,393
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,276
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,189
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,742
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,064
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 886
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 608