Komentar

Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z moško nacionalno masko, ki nastopa proti nacionalistični, medtem ko se v ozadju ostri nacistična groteskna gesta. Istočasno pa je tudi v najtežjih zgodovinskih trenutkih slovenstvo od sebe zahtevalo, da dokonča "slovenske Atene", državo za državljane. A Aten ni in ni, vedno znova se iz domobranskih hišic privalijo demoni, ki napadajo razum. Volitve pri nas so veseli dan demonov, ne pa demokratov. To je ta ponovljivi črnomašniški okras volilnih okrajev.

02.06.2018 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   SNG Drama   Ivan Cankar   Hlapci   Jernej Šugman   Klemen Slakonja   Marko Mandič   Jerman   župnik

Foto: Peter Uhan / SNG Drama

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino.

Kaj imam jaz s tem, da sem se rodil ravno v ta svet, v to skupnost v kateri se bo kmalu vse bistveno odigralo v provincionalnih zakristijah, v kajžah mežnarjev in managerjev, v soju voščenih rdečemašnikov? Razuma pa nikjer! Slovenska večpartijska zavest, ki ji bo volilna komisija priobčila njihove neverjetne dosežke, nam bo v svojih povolilnih govorih že spet pokazala blage cilje najnovejše grotesknosti. Raztrgan rod se bo na hitro odrekel svojim prepričanjem in se zopet spreobrnil kot že mnogokrat prej. Predvsem pa je vse to zanikrno in predvidljivo. Že od takrat, ko nas na svetu sploh še ni bilo!

 

Ko sem sem začel pisati ta komentar, nisem mogel predvideti, da bo objavljen ravno na prvo poletno volilno nedeljo, a že pred meseci, ko sem ponovno gledal izvrstne Pipanove Hlapce v SNG Drama, sem se odločil, da bom premislil, kaj se nam zgodi, ko narava, ta brutalna nasilnica, brezprizivno zareže v umetniško zaporedje. Ko nas je zapustil širokogruden in širokopleč dobrodušen velikan Nejc Šugman.

 

Med ponovnim gledanjem predstave sem na odru opazoval proces zamenjave igralca, ki je ravnokar vstopal v vlogo, ki jo je nekdo tik pred tem zapustil. Gledal sem, s kakšno izjemnostjo je Klemen Slakonja izoblikoval vlogo za vse nas. Gledal sem proces zamenjave; sveto različnost. Gledal sem dva talenta v eni vlogi, Nejčev in Klemnov.

 

Naj mi bo prizaneseno, ker se bom v komentarju osredotočil le na ta igralski čudež, manj pa na druge akterje drame, ki so izvrstno izoblikovali svoje igralske naloge; Nina Ivanišin, Aljaž Jovanovič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Tadej Toš, Barbara Cerar, Valter Dragan, Pia Zemljič, Petra Govc, Iva Babič, Rok Vihar, Vanja Plut, Sara Dirnbek, Doroteja Nadrah in končno odličnik Marko Mandić. Celotna igralska zasedba je s svojo zavzetostjo in natančnostjo prevzela nase tako žalost kot živo življenje, ki ga je Ivan Cankar tako dosledno zagovarjal. Beseda žalost je postala v predstavi samo nekaj začasnega, predvsem je izražala spominjanje na Nejca.

 

Kajti smrti ni; takšen dogodek v naše okolje uvede le začasno žalost. Spomni nas na našo nepopolnost, nedovršenost, na našo zamenljivost. Takšen dogodek je v gledališču zaradi mnogih razlogov še bolj viden in še bolj občutljiv.

 

Komentar, ki ga berete, ni kritika predstave, je večmesečno čudenje različnosti v enem. Tudi sam sem se v svoji umetniški biografiji srečal s podobnim nasilnim udorom naravnega dogodka v sredico umetniškega dela. To je refleks, ko se gledališka umetnina, ne da bi to hotela, sooči z nedoumljivim. Naj mi bo dovoljeno, da zapišem, kar sicer zaradi patosa ne bi nikoli zapisal: "Takrat, ko gledamo skrivnost samo", ko postane umetnina še bolj občutljiva za metafizično. Ko zaveje iz nje vdih in izdih vloge, ko gledamo oba igralca, ki istočasno zastopata onostranstvo na dva popolnoma različna načina.

 

To je komentar, ki je oblikovan na podoben način kot če bi razmišljal o slučaju razbitega "Velikega stekla" Marcela Duchampa ali opazovanja slučajne razpokanosti "Črnega kvadrata" Kazimirja Maleviča, ko razbito steklo ali razpoka v črni barvi zaokroži, dokonča umetnino. Trenutek, ko umetnina postane skoraj popolna.

 

Bralec, natančno se zavedam, da bereš predolg uvod!

 

Začnimo procesirati temo komentarja:

 

Pri Hlapcih Ivana Cankarja gledamo najmanj dve možni interpretativni diviziji. Cankarjevo anarhistično zaobljubo: zažgimo tisto, kar smo s svojim znanjem in rokami zgradili, ker je ponižano in poteptano, ali pa kot ideološko zahtevnost, kot neizprosnost, ki jo je želel Cankar udejanjati neposredno na volitvah ter bil na srečo neuspešen, zavrnjen.

 

Ne pozabimo, da je Ivan Cankar še vedno projekt nenavadne slovenske umetniške "moderne". Modernizem se bo začel vzpostavljati šele po njegovi smrti z nastopom ekspresionizma. Njegov nesojeni naslednik Stanko Majcen je bil z ekspresionistično stilno formacijo že del projekta modernistične Jugoslavije, ki jo je pred tem projeciral Ivan Cankar.

 

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino. S Klemnom Slakonjo na odru ni več zakotne nizkotnosti "Svetega Ligojna", temveč izostrena vatikanska institucionalnost, jezuitsko bojevniško izšolana zavest , ki se uri v "Svetem Ligojnu", da bi postala nekega dne evrposka nevroteologija. Uri se za posebne naloge.

 

Vloga župnika Jerneja Šugmana zastopa točno tisto, kar mora zastopati, skrbi za svojo vaško skupnost in jo duhovno opremlja, je njen varuh in varuh njenih grobov. Šugmanov župnik je dolgočasen in nacionalno rustikalen, zato v resnici očetovsko nevaren. Zelo nevaren, ker muči svoje sinove in hčere, sploh pa svoje prepovedane žene. Od svetega sina in duha zahteva, da ga imenujeta za predstavnika božjega kraljestva na brutalen način, v družinskem krogu.

 

Transformirani Klemen Slakonja je po drugi strani vlogo Cankarjevega župnika privzdignil na raven vikarja, ki ne pristaja na duhovno zavzetost "Svetega Ligojna". Še "Svetemu Florjanu", ki ga je Janez Pipan prestavil na malomeščasnki Rožnik, ne. Če Šugman očetovsko zareže in zagrozi sinu Jermanu, Klemen Slakonja  s pritajenim ideološkim realizmom zagrozi Jermanovemu "svobodnemu duhu" kot vrhovna avtoriteta cerkve. Slakonja povzdiguje svojega župnika v nevarnega čezčloveka. Vatikanska ambicija z nietzschejansko čezčloveško ošabnostjo. Tudi to je mogoče v Sloveniji.

 

Med tem ko župnik po grlu zaliva svoje telo in se medi ter omamlja, da bi sploh preživel v "Svetem Ligojnu", se duhovno vzpetniški Klemen Slakonja zatika v grlu skupnosti. Ko vstopi v gostilno, v ta slovenski božji kotiček, se vsem zatakne grižljaj v grlu. Ni samo klerikalni okras, temevč je črnomašniška grožnja vsem, čisto vsem tudi Ligojčanom. S telesom igre, s Klemnom Slakonjo dobimo mladega, ne več utrujenega provincialnega župnika, dobimo prenapetega, zahtevnega, skoraj fanatičnega nasprotnika Jermanovega komunitarizma. Ideološkost na realki proizvede mučno dvojnost: na eni strani slovenski mentalni dilentantizem in kulturno amatersko zanesenjaštvo. Takšna je pač slovenska volja.

 

Slakonja s svojo igralsko telesnostjo projecira teološki univerzum. Neskončno ga veseli, da ima priložnost že na začetku kariernega poslanstva zatreti modrega demona v narodovem telesu, da lahko v zakotnosti s teološko spretnostjo razoroži dostojnega nasprotnika. Ko mu to ne uspe, začne uporabljati surove metafizične udarce, da bi Jermana v finalu pregazil s pozicije moči. Še najraje pa bi dotolkel njegovo umetnost samo. S svojo izšolano zmaziljenostjo in napadalnostjo tolče po mehkem trebuhu Jermanove bolečine, po umetnosti, ljubezni, veri in upanju!

 

Vem, da se ponavljam.

 

Oglašam! Berite Križ na gori!

 

Duhovnik Klemna Slakonje je za razliko od Šugmana nevarno dobronameren, fanatični teolog z otroškim obrazom, ki bi najraje razkoščičil Jermanovo doslednost. Jermanu zavida njegovo globoko vero v dan, ko se bo nebeško kraljestvo spustilo med ljudi na Zemljo, nebo pa bo prepuščeno pticam, dronom in letalom. Na eni strani gledamo Jermanovo subverzivnost do nacionalnega, do domorodnega, plitvega in ideološkega, na drugi strani pa župnikov fanatizem, ki se pripravlja na hierarhični vzlet od vikarja do kardinala. Gledamo napeto kožo novinca, ki si želi svojega osebnega modrega demona. Jerman to zanj zagotovo je. Zastopa pozicijo umetnika in vzgojitelja sekularne narodne zavesti.

 

Jermanov intelektualizem, ki ga muči in sili v izdajo, Marko Mandič  skupaj s Cankarjem brezkompromisno oznanja. Je tista osrednja manifestacija, ki ohranja telo skupnosti, njeno etično prisotnost, pogum in vztrajnost. Je odrešilna vizija umetniške projekcije, vznesenost, ki jo z lahkoto pripisujemo umetnosti. Mandičev Jerman divje brani svoj svetovni nazor, brani ga s svojo nemočjo, s svojo preprosto človeškostjo. Jermanov kulturni komunitarizem je za bodočega kardinala demonski ples, garja, ki se goni po telesu naroda.

 

Tako sem gledal dva teologa, župnika in bodočega kardinala, dva igralca v antagonistični drži drame. Gledal sem dva teologa, ki s čezčloveško uničevalno zbranostjo želita izničiti umetnost samo. Zato naj živi Jermanova verodostojnost, pretirana prekritičnost in zajedljiva nesramnost! Jerman goji tisto, kar je najverodostojnejše v provinci, kulturo in prosveto. Seveda bo umetnost naša osveta!

 

Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
11
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
17
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
21
07.02.2021 11:00
Mio Skrbinac je očitno nadlegoval nekdo, ki se je počutil dovolj zavarovanega! Naj povem nekaj stavkov v obrambo Matjažu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
To je globinska izkušnja - pogledati v obraz človeštva
9
06.02.2021 23:59
Večkrat se mi je v predvirusnem obdobju zgodilo, da sem med predstavo usmeril svoj pogled v publiko, če sem le imel kokpit v ... Več.
Piše: D. Živadinov
Je res samo "trumpizem" tisti, na katerega lahko stavi državljan, da ne bo večni ujetnik "poznavalcev" pravne države?
13
05.02.2021 07:30
Smo res kot skupnost tako zavozlani in ujeti v nerazpoznavne lovke naše birokratske pošasti, da nam lahko pomagajo samo še ... Več.
Piše: Miha Burger
Quo vadis, Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot je bil nekoč rimski imperij?
18
03.02.2021 07:00
Bruselj vodi politiko migracij, ki je nihče ne razume, malokdo odobrava in ki nikoli ni bila demokratično verificirana. Toda ... Več.
Piše: Janez Vuk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.592
02/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.861
03/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.666
04/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.027
05/
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
Uredništvo
Ogledov: 1.798
06/
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
Božo Cerar
Ogledov: 1.756
07/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.612
08/
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
Ana Jud
Ogledov: 1.379
09/
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
Bine Kordež
Ogledov: 1.309
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 593