Komentar

Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z moško nacionalno masko, ki nastopa proti nacionalistični, medtem ko se v ozadju ostri nacistična groteskna gesta. Istočasno pa je tudi v najtežjih zgodovinskih trenutkih slovenstvo od sebe zahtevalo, da dokonča "slovenske Atene", državo za državljane. A Aten ni in ni, vedno znova se iz domobranskih hišic privalijo demoni, ki napadajo razum. Volitve pri nas so veseli dan demonov, ne pa demokratov. To je ta ponovljivi črnomašniški okras volilnih okrajev.

02.06.2018 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   SNG Drama   Ivan Cankar   Hlapci   Jernej Šugman   Klemen Slakonja   Marko Mandič   Jerman   župnik

Foto: Peter Uhan / SNG Drama

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino.

Kaj imam jaz s tem, da sem se rodil ravno v ta svet, v to skupnost v kateri se bo kmalu vse bistveno odigralo v provincionalnih zakristijah, v kajžah mežnarjev in managerjev, v soju voščenih rdečemašnikov? Razuma pa nikjer! Slovenska večpartijska zavest, ki ji bo volilna komisija priobčila njihove neverjetne dosežke, nam bo v svojih povolilnih govorih že spet pokazala blage cilje najnovejše grotesknosti. Raztrgan rod se bo na hitro odrekel svojim prepričanjem in se zopet spreobrnil kot že mnogokrat prej. Predvsem pa je vse to zanikrno in predvidljivo. Že od takrat, ko nas na svetu sploh še ni bilo!

 

Ko sem sem začel pisati ta komentar, nisem mogel predvideti, da bo objavljen ravno na prvo poletno volilno nedeljo, a že pred meseci, ko sem ponovno gledal izvrstne Pipanove Hlapce v SNG Drama, sem se odločil, da bom premislil, kaj se nam zgodi, ko narava, ta brutalna nasilnica, brezprizivno zareže v umetniško zaporedje. Ko nas je zapustil širokogruden in širokopleč dobrodušen velikan Nejc Šugman.

 

Med ponovnim gledanjem predstave sem na odru opazoval proces zamenjave igralca, ki je ravnokar vstopal v vlogo, ki jo je nekdo tik pred tem zapustil. Gledal sem, s kakšno izjemnostjo je Klemen Slakonja izoblikoval vlogo za vse nas. Gledal sem proces zamenjave; sveto različnost. Gledal sem dva talenta v eni vlogi, Nejčev in Klemnov.

 

Naj mi bo prizaneseno, ker se bom v komentarju osredotočil le na ta igralski čudež, manj pa na druge akterje drame, ki so izvrstno izoblikovali svoje igralske naloge; Nina Ivanišin, Aljaž Jovanovič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Tadej Toš, Barbara Cerar, Valter Dragan, Pia Zemljič, Petra Govc, Iva Babič, Rok Vihar, Vanja Plut, Sara Dirnbek, Doroteja Nadrah in končno odličnik Marko Mandić. Celotna igralska zasedba je s svojo zavzetostjo in natančnostjo prevzela nase tako žalost kot živo življenje, ki ga je Ivan Cankar tako dosledno zagovarjal. Beseda žalost je postala v predstavi samo nekaj začasnega, predvsem je izražala spominjanje na Nejca.

 

Kajti smrti ni; takšen dogodek v naše okolje uvede le začasno žalost. Spomni nas na našo nepopolnost, nedovršenost, na našo zamenljivost. Takšen dogodek je v gledališču zaradi mnogih razlogov še bolj viden in še bolj občutljiv.

 

Komentar, ki ga berete, ni kritika predstave, je večmesečno čudenje različnosti v enem. Tudi sam sem se v svoji umetniški biografiji srečal s podobnim nasilnim udorom naravnega dogodka v sredico umetniškega dela. To je refleks, ko se gledališka umetnina, ne da bi to hotela, sooči z nedoumljivim. Naj mi bo dovoljeno, da zapišem, kar sicer zaradi patosa ne bi nikoli zapisal: "Takrat, ko gledamo skrivnost samo", ko postane umetnina še bolj občutljiva za metafizično. Ko zaveje iz nje vdih in izdih vloge, ko gledamo oba igralca, ki istočasno zastopata onostranstvo na dva popolnoma različna načina.

 

To je komentar, ki je oblikovan na podoben način kot če bi razmišljal o slučaju razbitega "Velikega stekla" Marcela Duchampa ali opazovanja slučajne razpokanosti "Črnega kvadrata" Kazimirja Maleviča, ko razbito steklo ali razpoka v črni barvi zaokroži, dokonča umetnino. Trenutek, ko umetnina postane skoraj popolna.

 

Bralec, natančno se zavedam, da bereš predolg uvod!

 

Začnimo procesirati temo komentarja:

 

Pri Hlapcih Ivana Cankarja gledamo najmanj dve možni interpretativni diviziji. Cankarjevo anarhistično zaobljubo: zažgimo tisto, kar smo s svojim znanjem in rokami zgradili, ker je ponižano in poteptano, ali pa kot ideološko zahtevnost, kot neizprosnost, ki jo je želel Cankar udejanjati neposredno na volitvah ter bil na srečo neuspešen, zavrnjen.

 

Ne pozabimo, da je Ivan Cankar še vedno projekt nenavadne slovenske umetniške "moderne". Modernizem se bo začel vzpostavljati šele po njegovi smrti z nastopom ekspresionizma. Njegov nesojeni naslednik Stanko Majcen je bil z ekspresionistično stilno formacijo že del projekta modernistične Jugoslavije, ki jo je pred tem projeciral Ivan Cankar.

 

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino. S Klemnom Slakonjo na odru ni več zakotne nizkotnosti "Svetega Ligojna", temveč izostrena vatikanska institucionalnost, jezuitsko bojevniško izšolana zavest , ki se uri v "Svetem Ligojnu", da bi postala nekega dne evrposka nevroteologija. Uri se za posebne naloge.

 

Vloga župnika Jerneja Šugmana zastopa točno tisto, kar mora zastopati, skrbi za svojo vaško skupnost in jo duhovno opremlja, je njen varuh in varuh njenih grobov. Šugmanov župnik je dolgočasen in nacionalno rustikalen, zato v resnici očetovsko nevaren. Zelo nevaren, ker muči svoje sinove in hčere, sploh pa svoje prepovedane žene. Od svetega sina in duha zahteva, da ga imenujeta za predstavnika božjega kraljestva na brutalen način, v družinskem krogu.

 

Transformirani Klemen Slakonja je po drugi strani vlogo Cankarjevega župnika privzdignil na raven vikarja, ki ne pristaja na duhovno zavzetost "Svetega Ligojna". Še "Svetemu Florjanu", ki ga je Janez Pipan prestavil na malomeščasnki Rožnik, ne. Če Šugman očetovsko zareže in zagrozi sinu Jermanu, Klemen Slakonja  s pritajenim ideološkim realizmom zagrozi Jermanovemu "svobodnemu duhu" kot vrhovna avtoriteta cerkve. Slakonja povzdiguje svojega župnika v nevarnega čezčloveka. Vatikanska ambicija z nietzschejansko čezčloveško ošabnostjo. Tudi to je mogoče v Sloveniji.

 

Med tem ko župnik po grlu zaliva svoje telo in se medi ter omamlja, da bi sploh preživel v "Svetem Ligojnu", se duhovno vzpetniški Klemen Slakonja zatika v grlu skupnosti. Ko vstopi v gostilno, v ta slovenski božji kotiček, se vsem zatakne grižljaj v grlu. Ni samo klerikalni okras, temevč je črnomašniška grožnja vsem, čisto vsem tudi Ligojčanom. S telesom igre, s Klemnom Slakonjo dobimo mladega, ne več utrujenega provincialnega župnika, dobimo prenapetega, zahtevnega, skoraj fanatičnega nasprotnika Jermanovega komunitarizma. Ideološkost na realki proizvede mučno dvojnost: na eni strani slovenski mentalni dilentantizem in kulturno amatersko zanesenjaštvo. Takšna je pač slovenska volja.

 

Slakonja s svojo igralsko telesnostjo projecira teološki univerzum. Neskončno ga veseli, da ima priložnost že na začetku kariernega poslanstva zatreti modrega demona v narodovem telesu, da lahko v zakotnosti s teološko spretnostjo razoroži dostojnega nasprotnika. Ko mu to ne uspe, začne uporabljati surove metafizične udarce, da bi Jermana v finalu pregazil s pozicije moči. Še najraje pa bi dotolkel njegovo umetnost samo. S svojo izšolano zmaziljenostjo in napadalnostjo tolče po mehkem trebuhu Jermanove bolečine, po umetnosti, ljubezni, veri in upanju!

 

Vem, da se ponavljam.

 

Oglašam! Berite Križ na gori!

 

Duhovnik Klemna Slakonje je za razliko od Šugmana nevarno dobronameren, fanatični teolog z otroškim obrazom, ki bi najraje razkoščičil Jermanovo doslednost. Jermanu zavida njegovo globoko vero v dan, ko se bo nebeško kraljestvo spustilo med ljudi na Zemljo, nebo pa bo prepuščeno pticam, dronom in letalom. Na eni strani gledamo Jermanovo subverzivnost do nacionalnega, do domorodnega, plitvega in ideološkega, na drugi strani pa župnikov fanatizem, ki se pripravlja na hierarhični vzlet od vikarja do kardinala. Gledamo napeto kožo novinca, ki si želi svojega osebnega modrega demona. Jerman to zanj zagotovo je. Zastopa pozicijo umetnika in vzgojitelja sekularne narodne zavesti.

 

Jermanov intelektualizem, ki ga muči in sili v izdajo, Marko Mandič  skupaj s Cankarjem brezkompromisno oznanja. Je tista osrednja manifestacija, ki ohranja telo skupnosti, njeno etično prisotnost, pogum in vztrajnost. Je odrešilna vizija umetniške projekcije, vznesenost, ki jo z lahkoto pripisujemo umetnosti. Mandičev Jerman divje brani svoj svetovni nazor, brani ga s svojo nemočjo, s svojo preprosto človeškostjo. Jermanov kulturni komunitarizem je za bodočega kardinala demonski ples, garja, ki se goni po telesu naroda.

 

Tako sem gledal dva teologa, župnika in bodočega kardinala, dva igralca v antagonistični drži drame. Gledal sem dva teologa, ki s čezčloveško uničevalno zbranostjo želita izničiti umetnost samo. Zato naj živi Jermanova verodostojnost, pretirana prekritičnost in zajedljiva nesramnost! Jerman goji tisto, kar je najverodostojnejše v provinci, kulturo in prosveto. Seveda bo umetnost naša osveta!

 

Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,597
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,977
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,004
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,846
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 967
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 954
07/
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 671
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 810
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 833
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 784