Razkrivamo

Analiza: Kako uspešne so bile dosedanje slovenske vlade na gospodarskem področju

Pred nami je verjetno kar precej mukotrpno sestavljanje trinajste slovenske vlade samostojne Slovenije. To je mogoče tudi čas za analizo uspešnosti dosedanjih vlad. Če pogledamo z ekonomskega vidika, je dosedanjih dvanajst vlad delovalo v precej različnih razmerah.

06.06.2018 23:57
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   vlade   BDP   Peterle   Janša   Drnovšek   Rop   Bratušek   Bajuk   zadolževanje

Seveda lahko te podatke interpretiramo na različne načine. Interpretacija je običajno pogojena tudi s političnimi preferencami. Zato bi to prepustil bralcem.

Prva, Peterletova in kasnejše Drnovškove vlade so začele v dokaj nestabilnih razmerah postavljanja države, čemur je potem sledila vse hitrejša gospodarska rast do finančne in gospodarske krize v letu 2008. Sledilo je precej slabo zastavljeno reševanje nastalih razmer do ponovne oživitve v zadnjih letih. Na dosežene gospodarske rezultate je seveda močno vplivalo tudi mednarodno okolje, še več pa smo k plusom in minusom prispevali sami s svojimi politikami. Čeprav gibanja okvirno poznamo, pa je moč te rezultate zanimivo pogledati nekoliko podrobneje, s konkretnimi številkami in jih povezati z mandati posameznih vlad. Podatkov je seveda ogromno, zato sem v analiziral predvsem dva in sicer:

 

  • rast in obseg bruto domačega proizvoda kot (še vedno) najbolj uporabnega kazalca gospodarske aktivnosti in tudi (čeprav manj) blagostanja prebivalstva ter

  • zadolževanje, kjer pa je poleg javnega dolga mogoče še bolj indikativno zadolževanje vseh rezidentov Slovenije (države, bank, podjetij, prebivalstva) do tujine.

 

Če ni dvoma, da uspešnost merimo z ustvarjenim dohodkom (BDP), je zelo pomembno tudi, ali smo ta dohodek ustvarili s pomočjo zadolževanja v tujini, ali pa smo ustvarjali celo presežke. Zato je sprememba neto zadolžitve Slovenije do tujine včasih še bolj pomemben podatek kot javni dolg, čeprav gre pri tem seveda za zadolževanje tudi zasebnih oseb.

 

Kot rečeno, smo imeli do sedaj v samostojni Sloveniji dvanajst vlad (spisek je na koncu prispevka). Nekatere so imele zelo kratek mandat (Bajuk 6 mesecev, prva Drnovškova 8 mesecev, druga Janševa 13 mesecev, vlada Alenke Bratušek leto in pol), tri so bile dvoletne, pet pa skoraj celotni mandat. Ker gre torej za različno dolga obdobja, bomo pogledali dosežke preračunane na eno leto iz kvartalnih podatkov. Podatki so analizirani od leta 1995 v času druge Drnovškove vlade, ko so se razmere že nekako stabilizirale in ko so podatki zanesljivejši.

 

Zanima nas torej povprečna rast BDP v posameznem mandatu preračunana na eno leto in to je prikazano na prvem grafikonu. Pri tem smo uporabili še eno korekcijo, in sicer, da smo upoštevali rezultate s polletnim zamikom. Učinki posameznih politik se sicer kažejo na še daljši rok, a potem bi že izgubili preglednost. Zato so v grafikonu posamezni vladi pripisani rezultati pol leta po začetku mandata ter še pol leta zatem.

 

Kot vidimo, je bila povprečna letna rast vseh vlad pred nastopom krize med 3 in 4 odstotke realno letno z najhitrejšo rastjo v času prve Janševe vlade (5,3 % povprečno na leto v zajetem obdobju III. kvartal 2005 - II. kvartal 2008). Sledili sta dve vladi s povprečnim letnim upadom odstotka in pol, mandat Bratuškove pa je že pokazal preobrat, seveda tudi zaradi uporabljenega zamika pol leta. Povprečna gospodarska rast v času zadnje, Cerarjeve vlade pa je bila spet na nivoju nekdanjega povprečja, tj. blizu 4 % letno.

 

 

 

 

Dodan je še en zanimiv podatek: kolikšni pa so bili ti dosežki v primerjavi z gospodarsko rastjo Evropske unije kot celote. Svetlo modri stolpci ter števke prikazujejo, koliko je bila povprečna letna gospodarska rast v Sloveniji višja od povprečja EU. Značilno  je, da smo pri visokih rasteh tudi močneje presegali rezultate evropskih držav. Večino obravnavanega obdobja je bila gospodarska rast v EU med 2 in 3 odstotke letno, Slovenija pa je dosegala kaki dve odstotni točki več, največ ponovno v času prve vlade Janeza Janše. Tudi po letu 2013 so naši dosežki boljši in ponovno rastemo hitreje za več kot dve odstotni točki, čeprav je povprečno preseganje nekaj nižje. V kriznem obdobju pa smo čas izkoristili precej slabše in naša povprečna rast je bila pod obema vladama odstotek in pol nižja kot v EU.

 

Seveda lahko te podatke interpretiramo na različne načine. Interpretacija je običajno pogojena tudi s političnimi preferencami. Zato bi to prepustil bralcem. Namen je bil bolj pokazati konkretne številke, pri čemer se je predvsem potrebno zavedati, da vlogo vlade pogosto precenjujemo (v plus ali minus). Bi pa k tem številkam o stopnjah rasti BDP dodal še nekoliko drugačen prikaz istega podatka. Podatek o BDP je namreč dokaj široka kategorija, saj poleg dohodka za opravljeno delo (plače, pokojnine) zajema tudi dobičke, amortizacije, davke in še nekatere druge kategorije. Zato smo vzeli samo tisti del BDP, ki ga dobijo ljudje za svoje delo in ga preračunali na mesečni znesek na prebivalca ter pogledali letne spremembe. To prikazuje naslednji grafikon.

 

V času prvih vlad so tako ljudje dobili vsako leto okoli 20 evrov mesečno več, najbolj se je njihov dohodkovni položaj seveda izboljševal v času 2004 - 2008 (povečanje v Bajukovi vladi mogoče ni najbolj točno, ker gre samo za polletno obdobje). Kriza je nekaj odnesla, v obdobju zadnjih štirih let pa se je položaj spet popravljal s približno 23 evri na državljana mesečno več.

 

 

 

 

Drug pomemben podatek pa je gibanje zadolžitve države oz. rezidentov Slovenije. Tu gre za prikaz po letih z označbo trajanja mandata posamezne vlade. Pri zadolžitvi običajno spremljamo gibanje javnega dolga, ki ga na spodnjem grafikonu prikazuje rdeča črta. Vemo, da se je ta začel povečevati v času mandatov Pahorja, Janše (2) in Bratuškove, in sicer od slabih 10 na preko 30 milijard evrov. Bolj pomembne so morda modre črte, ki kažejo celotno zadolžitev Slovenije do tujine. Temno modra kaže skupno zadolžitev, a samo kredite brez naložb tujcev v naše gospodarstvo (te se sicer tudi vodijo kot obveznosti Slovenije do tujine). Dolg do tujine je tako po skromni rasti nekje do leta 2003, za časa prve Janševe vlade izjemno poskočil in se do začetka krize povečal kar na preko 40 milijard evrov. Še en manjši skok je bil v času vlade Alenke Bratušek, medtem ko zadnja štiri leta dolg do tujine upada.

 

Podobno sliko kaže tudi neto dolg do tujine (svetlo modra črta). Neto dolg pomeni skupne obveznosti Slovenije do tujine, zmanjšane za finančno premoženje v tujini; te vrednosti so prikazane z desno skalo na grafikonu. Tudi tu je pretežni del povečanja zadolžitve nastal v času prve Janševe vlade, se v obdobju Pahorja še nekoliko dvignil, pod Alenko Bratušek ter Cerarjem pa beležimo konstantno upadanje. Značilno je dogajanje v času sanacije bank (Bratušek, 2013), ko smo sicer precej vložili v banke, vendar se neto dolg do tujine zaradi tega ni povečal - kar se je namreč država zadolžila za sanacijo bank, so banke vrnile tujini in neto saldo je ostal enak.

 

 

 

 

Za konec kot morda najbolj zanimiv podatek: povežimo še podatke o gospodarski rasti in zadolževanju v en grafikon. Na spodnjem je prikazana gospodarska rast v obliki povečanja BDP v milijon evrov v stalnih cenah (2010), in sicer povprečno na leto. Prve mandate je bila ta rast dokaj konstantna, okoli 500 milijonov evrov letno, pomembno višja pa v času Janše (800 milijonov). Številka 500 milijonov evrov rasti pomeni, da smo vsako leto ustvarili toliko dodatne dodane vrednosti (BDP) kot leto poprej. Sledilo je zniževanje v času trajanja krize po 200 do 300 milijonov evrov povprečno letno, pod Cerarjem pa ponovna rast okoli 700 milijonov letno. Podatku o dodatno ustvarjeni vrednosti (zaslužku) pa je dodano še to, za koliko smo se v istem obdobju v povprečju zadolžili v tujini (prav tako preračunano na leto).

 

Vidimo predvsem, da smo tako v času Ropa in Janše ter seveda tudi Pahorja iz tujine "potegnili" celo več sredstev, kot pa smo uspeli povečevati ustvarjen dohodek (BDP). Tu se vidi osnovna razlika pri mandatih zadnjih dveh let, ko se za gospodarsko rast nismo zadolževali, temveč celo zniževali neto obveznosti do tujine. Presenečajo podatki za mandate prvih treh obravnavanih vlad, ki prav tako izkazujejo povečevanje obveznosti do tujine. To je bilo obdobje, ko smo še usklajevali bivši državni dolg Jugoslavije ter ga postopno priznavali. Zaradi tega smo statistično sicer izkazovali povečevanje zadolžitve države, a večina tega izvira iz priznanja dolga, ne iz novega zadolževanja (ta omejitev velja tudi za prejšnji graf rasti javnega dolga v prvih nekaj letih). Zato prikaz povečanega zadolževanja času do 2000 ni najbolj točen odraz dejanskih gibanj in stolpce smo označili drugače. Gospodarska rast do leta 2000 ni izhajala iz zadolževanja in gospodarski razvoj je bil dokaj uravnotežen.

 

 

 

 

Kot povedano na začetku: namen teksta ni ocenjevati uspešnost posameznih vlad. Prikazana gibanja so sicer ključni makroekonomski podatki, a odgovornost in zaslužnost posamezne vlade bo vedno stvar razprave in preferenc. Vseeno pa je prav, da pa imamo pred očmi dejanske podatke, vsaj za tiste, ki jih zanimajo tudi konkretne številke.

 

 

***

 

Profesor Damijan me je opozoril, da bi se za realnejšo oceno naše gospodarske rasti oz. uspešnosti morali primerjati z rezultati novih članic EU iz nekdanje Vzhodne Evrope. Vsekakor je to pomemben podatek, ki ga prikazujem na spodnjem grafikonu. Višjo rast smo dosegali samo v prvih letih (do 2000), močno pa smo odstopali navzdol v času po krizi, torej v obdobju Pahorjeve in druge Janševe vlade. V ostalih letih smo približno lovili rast vzhodnih članic. Je pa pri tem vseeno pomembno tudi izpostaviti, da je rast praviloma višja v članicah EU z nižjim izhodiščem, da najbolj odstopamo od Poljske, imamo pa seveda višjo kot stare članice. A to posega že v širše ocenjevanje uspešnosti gospodarskega razvoja, kar pa ni bil namen tega teksta.

 

 

 

 

 


Na koncu dodajam še obljubljeno preglednico dosedanjih vlad, njihovih predsednikov ter dolžino mandata.

 


 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
9
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,597
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,977
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,004
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,846
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 967
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 954
07/
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 671
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 810
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 833
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 784