Razkrivamo

Analiza: Kako uspešne so bile dosedanje slovenske vlade na gospodarskem področju

Pred nami je verjetno kar precej mukotrpno sestavljanje trinajste slovenske vlade samostojne Slovenije. To je mogoče tudi čas za analizo uspešnosti dosedanjih vlad. Če pogledamo z ekonomskega vidika, je dosedanjih dvanajst vlad delovalo v precej različnih razmerah.

06.06.2018 23:57
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   vlade   BDP   Peterle   Janša   Drnovšek   Rop   Bratušek   Bajuk   zadolževanje

Seveda lahko te podatke interpretiramo na različne načine. Interpretacija je običajno pogojena tudi s političnimi preferencami. Zato bi to prepustil bralcem.

Prva, Peterletova in kasnejše Drnovškove vlade so začele v dokaj nestabilnih razmerah postavljanja države, čemur je potem sledila vse hitrejša gospodarska rast do finančne in gospodarske krize v letu 2008. Sledilo je precej slabo zastavljeno reševanje nastalih razmer do ponovne oživitve v zadnjih letih. Na dosežene gospodarske rezultate je seveda močno vplivalo tudi mednarodno okolje, še več pa smo k plusom in minusom prispevali sami s svojimi politikami. Čeprav gibanja okvirno poznamo, pa je moč te rezultate zanimivo pogledati nekoliko podrobneje, s konkretnimi številkami in jih povezati z mandati posameznih vlad. Podatkov je seveda ogromno, zato sem v analiziral predvsem dva in sicer:

 

  • rast in obseg bruto domačega proizvoda kot (še vedno) najbolj uporabnega kazalca gospodarske aktivnosti in tudi (čeprav manj) blagostanja prebivalstva ter

  • zadolževanje, kjer pa je poleg javnega dolga mogoče še bolj indikativno zadolževanje vseh rezidentov Slovenije (države, bank, podjetij, prebivalstva) do tujine.

 

Če ni dvoma, da uspešnost merimo z ustvarjenim dohodkom (BDP), je zelo pomembno tudi, ali smo ta dohodek ustvarili s pomočjo zadolževanja v tujini, ali pa smo ustvarjali celo presežke. Zato je sprememba neto zadolžitve Slovenije do tujine včasih še bolj pomemben podatek kot javni dolg, čeprav gre pri tem seveda za zadolževanje tudi zasebnih oseb.

 

Kot rečeno, smo imeli do sedaj v samostojni Sloveniji dvanajst vlad (spisek je na koncu prispevka). Nekatere so imele zelo kratek mandat (Bajuk 6 mesecev, prva Drnovškova 8 mesecev, druga Janševa 13 mesecev, vlada Alenke Bratušek leto in pol), tri so bile dvoletne, pet pa skoraj celotni mandat. Ker gre torej za različno dolga obdobja, bomo pogledali dosežke preračunane na eno leto iz kvartalnih podatkov. Podatki so analizirani od leta 1995 v času druge Drnovškove vlade, ko so se razmere že nekako stabilizirale in ko so podatki zanesljivejši.

 

Zanima nas torej povprečna rast BDP v posameznem mandatu preračunana na eno leto in to je prikazano na prvem grafikonu. Pri tem smo uporabili še eno korekcijo, in sicer, da smo upoštevali rezultate s polletnim zamikom. Učinki posameznih politik se sicer kažejo na še daljši rok, a potem bi že izgubili preglednost. Zato so v grafikonu posamezni vladi pripisani rezultati pol leta po začetku mandata ter še pol leta zatem.

 

Kot vidimo, je bila povprečna letna rast vseh vlad pred nastopom krize med 3 in 4 odstotke realno letno z najhitrejšo rastjo v času prve Janševe vlade (5,3 % povprečno na leto v zajetem obdobju III. kvartal 2005 - II. kvartal 2008). Sledili sta dve vladi s povprečnim letnim upadom odstotka in pol, mandat Bratuškove pa je že pokazal preobrat, seveda tudi zaradi uporabljenega zamika pol leta. Povprečna gospodarska rast v času zadnje, Cerarjeve vlade pa je bila spet na nivoju nekdanjega povprečja, tj. blizu 4 % letno.

 

 

 

 

Dodan je še en zanimiv podatek: kolikšni pa so bili ti dosežki v primerjavi z gospodarsko rastjo Evropske unije kot celote. Svetlo modri stolpci ter števke prikazujejo, koliko je bila povprečna letna gospodarska rast v Sloveniji višja od povprečja EU. Značilno  je, da smo pri visokih rasteh tudi močneje presegali rezultate evropskih držav. Večino obravnavanega obdobja je bila gospodarska rast v EU med 2 in 3 odstotke letno, Slovenija pa je dosegala kaki dve odstotni točki več, največ ponovno v času prve vlade Janeza Janše. Tudi po letu 2013 so naši dosežki boljši in ponovno rastemo hitreje za več kot dve odstotni točki, čeprav je povprečno preseganje nekaj nižje. V kriznem obdobju pa smo čas izkoristili precej slabše in naša povprečna rast je bila pod obema vladama odstotek in pol nižja kot v EU.

 

Seveda lahko te podatke interpretiramo na različne načine. Interpretacija je običajno pogojena tudi s političnimi preferencami. Zato bi to prepustil bralcem. Namen je bil bolj pokazati konkretne številke, pri čemer se je predvsem potrebno zavedati, da vlogo vlade pogosto precenjujemo (v plus ali minus). Bi pa k tem številkam o stopnjah rasti BDP dodal še nekoliko drugačen prikaz istega podatka. Podatek o BDP je namreč dokaj široka kategorija, saj poleg dohodka za opravljeno delo (plače, pokojnine) zajema tudi dobičke, amortizacije, davke in še nekatere druge kategorije. Zato smo vzeli samo tisti del BDP, ki ga dobijo ljudje za svoje delo in ga preračunali na mesečni znesek na prebivalca ter pogledali letne spremembe. To prikazuje naslednji grafikon.

 

V času prvih vlad so tako ljudje dobili vsako leto okoli 20 evrov mesečno več, najbolj se je njihov dohodkovni položaj seveda izboljševal v času 2004 - 2008 (povečanje v Bajukovi vladi mogoče ni najbolj točno, ker gre samo za polletno obdobje). Kriza je nekaj odnesla, v obdobju zadnjih štirih let pa se je položaj spet popravljal s približno 23 evri na državljana mesečno več.

 

 

 

 

Drug pomemben podatek pa je gibanje zadolžitve države oz. rezidentov Slovenije. Tu gre za prikaz po letih z označbo trajanja mandata posamezne vlade. Pri zadolžitvi običajno spremljamo gibanje javnega dolga, ki ga na spodnjem grafikonu prikazuje rdeča črta. Vemo, da se je ta začel povečevati v času mandatov Pahorja, Janše (2) in Bratuškove, in sicer od slabih 10 na preko 30 milijard evrov. Bolj pomembne so morda modre črte, ki kažejo celotno zadolžitev Slovenije do tujine. Temno modra kaže skupno zadolžitev, a samo kredite brez naložb tujcev v naše gospodarstvo (te se sicer tudi vodijo kot obveznosti Slovenije do tujine). Dolg do tujine je tako po skromni rasti nekje do leta 2003, za časa prve Janševe vlade izjemno poskočil in se do začetka krize povečal kar na preko 40 milijard evrov. Še en manjši skok je bil v času vlade Alenke Bratušek, medtem ko zadnja štiri leta dolg do tujine upada.

 

Podobno sliko kaže tudi neto dolg do tujine (svetlo modra črta). Neto dolg pomeni skupne obveznosti Slovenije do tujine, zmanjšane za finančno premoženje v tujini; te vrednosti so prikazane z desno skalo na grafikonu. Tudi tu je pretežni del povečanja zadolžitve nastal v času prve Janševe vlade, se v obdobju Pahorja še nekoliko dvignil, pod Alenko Bratušek ter Cerarjem pa beležimo konstantno upadanje. Značilno je dogajanje v času sanacije bank (Bratušek, 2013), ko smo sicer precej vložili v banke, vendar se neto dolg do tujine zaradi tega ni povečal - kar se je namreč država zadolžila za sanacijo bank, so banke vrnile tujini in neto saldo je ostal enak.

 

 

 

 

Za konec kot morda najbolj zanimiv podatek: povežimo še podatke o gospodarski rasti in zadolževanju v en grafikon. Na spodnjem je prikazana gospodarska rast v obliki povečanja BDP v milijon evrov v stalnih cenah (2010), in sicer povprečno na leto. Prve mandate je bila ta rast dokaj konstantna, okoli 500 milijonov evrov letno, pomembno višja pa v času Janše (800 milijonov). Številka 500 milijonov evrov rasti pomeni, da smo vsako leto ustvarili toliko dodatne dodane vrednosti (BDP) kot leto poprej. Sledilo je zniževanje v času trajanja krize po 200 do 300 milijonov evrov povprečno letno, pod Cerarjem pa ponovna rast okoli 700 milijonov letno. Podatku o dodatno ustvarjeni vrednosti (zaslužku) pa je dodano še to, za koliko smo se v istem obdobju v povprečju zadolžili v tujini (prav tako preračunano na leto).

 

Vidimo predvsem, da smo tako v času Ropa in Janše ter seveda tudi Pahorja iz tujine "potegnili" celo več sredstev, kot pa smo uspeli povečevati ustvarjen dohodek (BDP). Tu se vidi osnovna razlika pri mandatih zadnjih dveh let, ko se za gospodarsko rast nismo zadolževali, temveč celo zniževali neto obveznosti do tujine. Presenečajo podatki za mandate prvih treh obravnavanih vlad, ki prav tako izkazujejo povečevanje obveznosti do tujine. To je bilo obdobje, ko smo še usklajevali bivši državni dolg Jugoslavije ter ga postopno priznavali. Zaradi tega smo statistično sicer izkazovali povečevanje zadolžitve države, a večina tega izvira iz priznanja dolga, ne iz novega zadolževanja (ta omejitev velja tudi za prejšnji graf rasti javnega dolga v prvih nekaj letih). Zato prikaz povečanega zadolževanja času do 2000 ni najbolj točen odraz dejanskih gibanj in stolpce smo označili drugače. Gospodarska rast do leta 2000 ni izhajala iz zadolževanja in gospodarski razvoj je bil dokaj uravnotežen.

 

 

 

 

Kot povedano na začetku: namen teksta ni ocenjevati uspešnost posameznih vlad. Prikazana gibanja so sicer ključni makroekonomski podatki, a odgovornost in zaslužnost posamezne vlade bo vedno stvar razprave in preferenc. Vseeno pa je prav, da pa imamo pred očmi dejanske podatke, vsaj za tiste, ki jih zanimajo tudi konkretne številke.

 

 

***

 

Profesor Damijan me je opozoril, da bi se za realnejšo oceno naše gospodarske rasti oz. uspešnosti morali primerjati z rezultati novih članic EU iz nekdanje Vzhodne Evrope. Vsekakor je to pomemben podatek, ki ga prikazujem na spodnjem grafikonu. Višjo rast smo dosegali samo v prvih letih (do 2000), močno pa smo odstopali navzdol v času po krizi, torej v obdobju Pahorjeve in druge Janševe vlade. V ostalih letih smo približno lovili rast vzhodnih članic. Je pa pri tem vseeno pomembno tudi izpostaviti, da je rast praviloma višja v članicah EU z nižjim izhodiščem, da najbolj odstopamo od Poljske, imamo pa seveda višjo kot stare članice. A to posega že v širše ocenjevanje uspešnosti gospodarskega razvoja, kar pa ni bil namen tega teksta.

 

 

 

 

 


Na koncu dodajam še obljubljeno preglednico dosedanjih vlad, njihovih predsednikov ter dolžino mandata.

 


 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
9
23.05.2019 21:15
Na zunanje ministrstvo je 15. aprila prispela zahteva po dostopu do informacije javnega značaja, s katero je slovenski državljan ... Več.
Piše: Uredništvo
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
15
22.05.2019 22:45
Jamrajo, da propadajo, imajo pa največjo rast prihodkov , je povedal naš vir. Lokalna radijska mreža, ki jo je ustanovil ... Več.
Piše: Uredništvo
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
28
21.05.2019 21:10
Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"
2
17.05.2019 22:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
4
15.05.2019 23:59
Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
17
14.05.2019 23:30
Ob novici, da je slovenski zunanji minister svojemu italijanskemu kolegu predlagal skupne policijske patrulje za učinkovito ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
7
10.05.2019 21:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (2/10)
0
03.05.2019 23:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)
3
26.04.2019 23:00
V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz ... Več.
Piše: Uredništvo
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
10
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,940
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,200
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,001
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,323
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,190
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,410
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,094
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,375
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,015
10/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,671