Razkrivamo

Nepravna država: Slovenija agresorju Popovu izplačala 3108 evrov, svojemu državljanu pa organizirala kafkovski proces!

Slovenskemu državljanu I.M. je država za enkrat daljše sojenje kot v zadevi Popov ponudila trikrat manjši znesek odškodnine kot nekdanjemu jugooficirju Berislavu Popovu, ki ga je slovensko sodišče oprostilo krivde za vojne zločine v Gornji Radgoni v desetdnevni vojni leta 1991. V oči bode zlasti to, da se je slovenski državljan v svojem primeru skliceval prav na izvensodno poravnavo v primeru Popov, za kateri pa državno pravobranilstvo zdaj trdi, da je - ne boste verjeli! - tajna ...

10.06.2018 19:05
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Berislav Popov   JLA   Slovenija   sojenje   vojni zločini   Gornja Radgona   odškodnina   ESČP   poravnava   državno pravobranilstvo

Mimogrede, na sojenje v Sloveniji Berislav Popov, sicer državljan Srbije, sploh nikoli ni prišel; branil ga je zagovornik po službeni dolžnosti. Berislav Popov namreč vse do poletja 2008 sploh ni vedel, da v Sloveniji poteka kakršen koli kazenski postopek zoper njega!

Prvi je o zgodbi poročal portal Insajder.com (vir), ki je razkril svojevrstno ponižanje in diskriminatorno obravnavo državljana, kateremu je zaradi nerazumno dolgega sojenja državno pravobranilstvo v imenu Republike Slovenije ponudilo kar trikrat nižjo odškodnino kot razvpitemu Berislavu Popovu, nekdanjemu častniku JLA. Razvpitemu zato, ker gre za tistega oficirja poražene jugoarmade, ki je med desetdnevno vojno leta 1991 s svojo tankovsko enoto, ki je v Slovenijo vstopila iz smeri Varaždina, okupiral Gornjo Radgono, v bojih s Teritorialno obrambo in tedanjo slovensko milico pa so njegovi možje za seboj pustili pravo razdejanje, umrli so tudi civilisti. Slovenska sodišča so sicer kasneje "vojnemu zločincu" Popovu v odsotnosti sodila, vendar so na koncu na podlagi mnenj slovenskih sodnih izvedencev vseeno razsodila, da Berislav Popov ni kriv očitanih mu vojnih zločinov. Zaradi tega je bil gospod Popov, danes srbski državljan, tudi oproščen. Toda ker je sojenje potekalo sramotno počasi – kar je na žalost pogosto praksa slovenskih sodišč –, je Popov vložil odškodninsko tožbo zoper Slovenijo na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. In sicer z argumetom, da mu je Republika Slovenija dolžna izplačati odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

 

Glede na judikaturo ESČP je skoraj gotovo, da bi mu v Strasbourgu ugodili in Sloveniji dosodili plačilo primerne odškodnine. A za razliko od mnogih drugih primerov, kjer so tožniki slovenski državljani, se je naše pravobranilstvo tu odzvalo precej drugače, saj je z Berislavom Popovom izjemno hitro sklenilo izvensodno poravnavo. Zaradi predolgega sojenja mu je ponudilo odškodnino v višini 3.108 evrov in 47 centov. Popov je ponudbo sprejel. Mimogrede, na sojenje v Sloveniji Berislav Popov, sicer državljan Srbije, sploh nikoli ni prišel, branil pa ga je zagovornik po službeni dolžnosti. Gre za poravnavo št. PRR-F002-13/2016 z dne 16. maja 2016, ki jo je Republika Slovenija kot tožena stranka, ki jo je zastopalo Državno pravobranilstvo, sklenila z nekdanjim polkovnikom JLA Berislavom Popovom.

 

 

Uspešnost slovenskega pravosodja v primeru Popov nas je stala mnogo več kot 3.100 evrov.

 

 

Kjer je volja, tam je pot: izplačilo odškodnine v 30 dneh.

 

 

Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno ...

 

Da slovenska država v nekaterih primerih očitno hitro in rada plača odškodnino s poravnavo, s čemer se izogne novim in novim porazom na ESČP, je ugotovil tudi slovenski državljan, sicer naš novinarski kolega I.M. (identiteta je znana uredništvu), katerega postopek pred slovenskimi sodišči je trajal nekajkrat dlje kot postopek, ki ga je bil deležen Berislav Popov. Pri čemer je treba izpostaviti, da je bil Popov kot bivši častnik JLA vseeno obtožen resnih zločinov - namreč da je leta 1991 na območju Slovenije storil vojne zločine. Glede na zahtevnost primera je moč deloma opravičiti tudi dolžino sojenja v zadevi Popov, ki ni presegla petih let.

 

Na drugi strani, v primeru I.M., pa je je predsednik Vrhovnega sodišča že leta 2015 – po skoraj deset let dolgem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem - ugotovil kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Navkljub temu je državno pravobranilstvo oškodovanemu I.M. za enkrat daljši postopek pred sodišči kot v primeru Popov ponudilo trikrat manjši znesek ...

 

 

 Za Popova 3.100 evrov, za slovenskega državljana pa zgolj 1.125 evrov ...

 

 

Oškodovanec, novinarski kolega, ki se je že nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenije javno zavzemal za uvedbo večstrankarskega sistema in samostojno Slovenijo, je takšno nespodobno ponudbo Državnega pravobranilstva zavrnil, proti Republiki Sloveniji pa vložil tožbo na ESČP. Prav tako je sodišču predlagal, da poravnavo med Popovom in državnim pravobranilstvom, ki jo je priložil v spis, upošteva kot "dokaz prakse tožene stranke pri izplačilih podobnih odškodnin".

 

Kajti prav sodna poravnava med "nesojenim vojnim zločincem" in Slovenijo je še posebej pomembna zato, ker jasno kaže, da tožena stranka (Republika Slovenija) v primerljivih in časovno bistveno krajših sodnih postopkih, ki potekajo izven razumnega roka, drugim oškodovancem (tožnikom), celo tistim, ki so obtoženi za najhujša grozodejstva in agresijo na Slovenijo, ponuja bistveno višje odškodnine kot pa lastnim državljanom zaradi skoraj desetletja trajajočega delovnega spora.

 

 

Poravnava med državo in tujim državljanim je zaupne narave?!

 

 

Državno pravobranilstvo je nato v odgovoru na dokaze, ki jih je sodišču predložil I.M., celo zahtevalo, da sodišča poravnave med Popovom in Slovenijo ne sme upoštevati kot dokaz, ker naj bi šlo za "listino, ki je zaupne narave"! Takšna zahteva je seveda smešna in celo absurdna. Na listini - sodni poravnavi med Slovenijo in časnikom JLA Popovom - namreč ni ene same nobene oznake zaupnosti ali tajnosti.

 

Državno pravobranilstvo, ki se pod spise podpisuje kot "Republika Slovenija" (in ne z imenom in priimkom državnega uradnika, ki je odgovoren za sestavo takšne listine), vseeno zahteva, da se poravnava med Popovom in Slovenijo izloči kot dokaz, čeprav gre za ključen dokaz, ki kaže na to, kakšni so kriteriji države pri določanju odškodnin. Ali to pomeni, da ugodni kriteriji veljajo samo za nekdanje agresorje, ne pa tudi za oškodovance, ki so Slovenci oziroma slovenski državljani?!

 

I.M. namreč toži Slovenijo zaradi deset let trajajočega sodnega postopka. Proces proti Berislavu Popovu je trajal pet let. Po tej logiki bi morala biti višina odškodnine, ki jo Slovenija predlaga tožniku I.M. vsaj še enkrat višja od tiste, ki so jo s poravnavo dosegli v primeru Popov. In še nekaj je v tej zgodbi absurdno ter kaže na svojevrstveno miselno vesolje, v katerem živi slovensko pravosodje: Berislav Popov vse do poletja leta 2008 sploh ni vedel, da v Sloveniji poteka kakršen koli kazenski postopek zoper njega! Prav tako mu ni bilo znano, da bi bil v letu 2008 zoper njega vložen obtožni predlog.

 

 

Dvojna merila so nezakonita

 

Primera Popov in oškodovanega državljana I.M. kažeta, da Državno pravobranilstvo poskuša ustvariti vtis, kot da bi obstajala nekakšna zelo široka in neomejena "pravica do sojenja v razumnem roku", hkrati pa da poskuša država s sramotnim prikrivanjem vsebine poravnave s časnikom JLA Berislavom Popovom v primeru odškodninske tožbe I.M. skrajno zamegliti zadevo. Edina pravilna primerjava je seveda vzporednica med obema sodnima postopkoma, kjer pa je očitno, da je bil sodni postopek zoper Berislava Popova znatno krajši kot postopek v primeru tožnika I.M.. Pri B. Popovu gre namreč za obdobje pet let, pri slovenskem državljanu, ki se na primer Popova v svoji tožbi sklicuje, pa je sojenje v delovnopravni zadevi trajalo - skoraj desetletje!

 

 

Kafkovsko "pravosodje" v praksi

 

Zgodba, ki jo obravnavamo, ima še en vidik, na katerega bo Evropsko sodišče za človekove pravice gotovo pozorno. Sojenje Berislavu Popovu je potekalo v obtoženčevi odsotnosti, medtem ko se je slovenski državljan I.M. vseh narokov osebno udeleževal, saj je imelo sojenje zanj izjemno velik pomen: od postopka je bila namreč odvisna njegova poklicna novinarska usoda in preživetje njegove družine. V primeru upokojenega polkovnika JLA Berislava Popova, ki živi v drugi državi in tam prejema tudi pokojnino, pa to sojenje sploh ni bilo eksistencialno pomembno, saj niti v primeru njegove obsodbe sodba slovenskih sodišč v Srbiji ne bi bila izvršljiva. To pa pomeni, da ne bi v ničemer vplivala na njegov status ali pridobljene pravice.

 

Da je bila slovenskemu državljanu ponujena odškodnina s strani državnega pravobranilstva povsem neprimerna, pa kažejo tudi podatki o trajanju delovnopravnih postopkov, ki jih objavlja Vrhovno sodišče - ti namreč dokazujejo, da je v konkretnem primeru sporni postopek trajal vsaj sedemkrat dlje časa, kot traja povprečno odločanje sodišč v delovnopravnih primerih ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.592
02/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.861
03/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.659
04/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.024
05/
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
Uredništvo
Ogledov: 1.798
06/
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
Božo Cerar
Ogledov: 1.755
07/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.611
08/
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
Ana Jud
Ogledov: 1.379
09/
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
Bine Kordež
Ogledov: 1.307
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 576