Komentar

Delo je usedlina starega nasilnega sveta!

Da, strinjam se, da je politika enako razum in da je politično delovanje metodološko praznjenje prostora samo zato, da bi v njem prepoznali etično naravnane zakonitosti ter jih v naslednjem koraku pred ljudstvom uzakonili. Zakoni morajo biti usmerjeni proti neetičnosti, proti pohlepu, proti pervertiranim zločinskim ekonomistom, ki so se združili v planetarno mrežo za izvajanje kapitalskega nasilja. Katera kapitalska operacija ni prevara, proizvodnja zla?

 

10.06.2018 08:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kaos   Moskva   Malevič   Italija   avantgarda   Aleksander Shein

Ekonomija je peta dimenzija sveta.

Iz vsakega teksta je mogoče razbrati moč statike, njegov vektorski mir. Tekst, ki je pred vami, je nastal iz nemira. Še ne dolgo tega je, ko smo se z Dunjo in Aljošo vrnili iz kraja Kaos, ki se nahaja v neposredni bližini Doline templjev na Sicilji. Ob povratku iz Kaosa sem bil popolnoma prepričan, da bom pred vami komentiral zgodovinska izhodišča, ki so omogočila nastanek klasičnih akademij, s poudarkom na ustanavljanju novoveških umetniških akademij. Vzporedno s tem pa sem vam želel predstaviti tri fašistične akademike, katerih umetniško delo in akcionistično delovanje poznam do obisti. Leta in leta opazujem njihova posmrtna življenja prek množice primarnih dokumentov. Tudi drugorednih je ogromno. Toda niz lepih okoliščin me je po prihodu domov tako močno posrkal vase, da me je usmeril v radikalno nasprotno smer.

 

Nahajam se sredi slavnostno odete Ruske federacije, ki bo ravnokar na Rdečem trgu praznovala svoj osrednji državni praznik: sem v Moskvi. Osvetljen stavek današnjega komentarja: Tudi zato sem danes v Moskvi! Z besedami Aleksandra Sheina: "Rad bi prekodiral logiko prve s pomočjo druge generacije avnatgarde."

 

Tudi zato sem v Moskvi!

 

Rusija je imela v XX. stoletju dve avantgardi, ravno tako kot Italija. Rusija oziroma Sovjetska zveza je imela dva avtentična fenomena: historično avantgardo (1913-1929) in zadnjo sovjetsko leningrajsko avantgardo (1980-1990). Italjani so imeli futuristično avantgardo (1909-1943) in transavantgardo (1968-1977), mi v Sloveniji pa smo imeli historično avantgardo (1921-1929) in retroavantgardo (1980-1992).

 

V moskovsko vibo me je posrkal dogodek, ki je bil povezan z izvrstnim filmom "Majakovski". V dogajanje so bila vpletena tri imena: čudežna Irina Sokolova, mladi Nikolaj Nargiev in filmski režiser Aleksander Shein. Njihovih imen ne bom več prizival v tekst, čeprav je moj komentar namenjen predvsem njim. Oni bi lahko bili moji idealni bralci.

 

Da, strinjam se, da je politika enako razum in da je politično delovanje metodološko praznjenje prostora samo zato, da bi v njem prepoznali etično naravnane zakonitosti ter jih v naslednjem koraku pred ljudstvom uzakonili. Zakoni morajo biti usmerjeni proti neetičnosti, proti pohlepu, proti pervertiranim zločinskim ekonomistom, ki so se združili v planetarno mrežo za izvajanje kapitalskega nasilja. Katera kapitalska operacija ni prevara, proizvodnja zla?

 

Bralec, bodi pozoren, prosim te, da natančno pogledaš v besedo ekonomija. V njej vidiš zavezo planetu - eko! Resnično poslanstvo umetnosti je ekonomija geometrije. Proizvodnja "Niča" je naša ekonomska zaveza . V današnjem komentarju govorim o prazniku preobrazbe. O kirurgiji razuma. 

 

Ekonomija je peta dimenzija sveta, to mi sporoča Kazimir Severinovič Malevič prek dr. Kornelije Ičin. Iztopiti moramo iz predmetnega sveta, zapustiti moramo predmete. Malevič od nas zahteva, da predmete namestimo v muzeje, kjer bodo našli svoj mir, pot do vstajenja. Umetnost pa mora zapustiti planet.

 

Tudi zato sem v Moskvi!

 

Človek mora vstopiti v območje proizvodnega nemira. To od nas zahteva kozmično načelo! Druga avantgarda na čelu s Timurjem Novikovim, Sergejem Bugajevim - Afriko in Sergejem Kurjohinom je podprla vse napore prve avantgarde, čeprav ji je bila v mnogočem nasprotna. Osmislila jo je s tem, da je sama začela proizvajati "objekte Nič"!

 

Da, to je bil napad proti racionalnemu. Menili so, da z racionalnimi postopki ni mogoče doseči spoznanj v umetnosti. Milijontič: Kaj je umetnost? In vedno je pred nami drug odgovor: "Vsa poetika!" Avantgarda je radikalna sprememba poetike. Obstaja umetnost, ki se nikoli ne postara, to je nova umetnost.

 

Časopis Anarhija nam je v času prve avanatgarde dopovedoval: "Saj ne mislite, da je človek proizvedel parni stroj iz potrošnih pobud samo zato, da bi se lažje prevažali od mesta do mesta, kot bi nam to rad dopovedal razum. Saj ne mislite, da smo parni stroj izumili zato, da bi se lahko v njem udobno prevažali. Seveda ne! Temveč zato, da bi s hitrostjo parnega stroja povezali možgane tisočih lobanj v skupen podvig, da bi vso to možgansko energijo natovorili v vagone ter bi s pomočjo energetskega potencijala kompozicij odlteli ven iz objema zemljine krogle, stran od zemljinega privlaka. Tudi zato potrebujemo tvoje možgane. Za naš skupen polet!"

 

Tudi zato sem v Moskvi!

 

Leta 1913 je bil kvadrat še razdeljen diagonalno na dvoje, na črno in belo. Osrednji cilj avantgarde se je že takrat nahajal izven našega planeta. Tako je vse postalo negacija mimetičnega. Umetnost je postala projekcija, sistem, znakovnost, postala je načrt. Da, načrt dobesedno! Smisel umetnosti ni bil več v njeni "umetniškosti". Vsa avntgardna umetnost je postala proces in smer gibanja proti realnem, bližnjem kozmosu. Začela je združevati umetnost in znanost! Vse se je zreduciralo na tri kvadrate: na bel kvadrat na črnem, na črn kvadrat na belem in bel kvadrat na belem. Dobili smo veličasten načrt: belo na belem je postalo ikona novega sveta. Končno smo dobili smo prekrasen cilj, ki ga nikoli ne bomo dosegli.

 

Kazimir Malevič je zreduciral predmetni svet na veličasten Nič. Novikov pa na objekt Nič. Oba sta menila, da je nujna emancipacija od ujetosti v predmetni svet in da nas zemljska predmetnost neskončno omjejuje.

 

Tudi zato sem v Moskvi!

 

Malevičev oče, direktor tovarne sladkorja, je sina velikokrat popeljal v tovarniške dvorane, kjer si je ta ure in ure ogledoval proces proizvodnje sladkorja. Ure in ure je lahko gledal v centrifugo. Proces proizvodnje, sladkorja in rotacijo strojev je opisal kot muzikalno strukturo mehkih ritmov, šumov, ki so ga osrečevali. Proizvodnja bele produktnosti ga je uročila. Najprej z negacijo predmetnega sveta, kasneje z uvajanjem črke A v vizualno umetnost ter uvajanjem pete dimenzije - ekonomije Niča.

 

Poleg globine, dolžine, višine in časa je uvedel še peto eknomsko dimenzijo. Ekonomijo geometrije: Lepota deli ljudi zato, ker imamo ljudje različne poglede na lepoto. Ekonomija in njena geometrija pa nas združujeta, vsi prek tega sodelujejmo pri človeškem podvigu osvoboditve od ekonomistov. Umetniki morajo prevzeti nadzor nad ekonomijo. Usmeriti jo morajo v svet izumiteljev. Samo pomislite na stavke, kot so "kdor ne dela, naj ne je" ali "delo osvobaja"!

 

Delo je usedlina starega nasilnega sveta!

 

Malevič in Novikov predlagata: razvojni svet, naj temelji na nenehnem proizvajanju novih in novih idej Niča. Avantgardisti - idejniki so se tako združili v ekonomsko geometrično zvezo, katere namen je ukinitev vseh starih umetnosti sveta in onostranstva. Še danes religiozni predstavniki otrpnejo ob imenu Kazimirja Severinoviča Maleviča.

 

Malevič predlaga: ekonomično gibanje oblik, pri tem pa se zaveda množice obrednih problemov.

 

Malevič zahteva: od umetnika, da nikoli ne prestopiti v svet administratorjev.

 

Sam skupaj z Melevičem, Majakovskim, Novikovim, Zupančičevo in Turšičem zahtevam, da postgravitacijska umetniška dela položimo na kozmični horizont Niča. Vzdrževati je potrebno le svojo psihodinamiko.

 

Kazimir Malevič se je rodil 23. februarja leta 1879 v Kijevu v ulici Buljonoi, ki se je v preteklosti imenovala Boženkova v družini Severina Antonoviča Maleviča in njegove soproge Ludvige Galinovske. Oba oče in mati sta bila Poljaka in katolika, doma so govorili poljsko. Imela sta osem otrok. Štirje so pri rojstvu umrli.

 

V mestecu Kaos je prekrasen red!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
6
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.080
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.839
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.690
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.043
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.152
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.794
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.984
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.651
09/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.281
10/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.522