Komentar

Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!

Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije, ki velja za eno od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V italijanski centralni banki so zaposleni najboljši kadri na področju bančništva in gospodarstva. Njene raziskave nikoli niso vsebovale političnega partizanstva in prav zato je Raziskava 431: "Prispevek demografije k ekonomski rasti: Dvesto let italijanske zgodovine" še bolj udarna.

11.06.2018 23:59
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Banca d'Italia   Italija   centralna banka   migracije   demografija   Evropa   Angela Merkel   delovna sila   brexit   Nemčija

Italijanski primer je seveda referenčen tudi za ostale narode in mora spodbuditi bolj trezna razmišljanja ter bolj zrelo politično dialektiko okrog migracijskega vprašanja.

Ko je leta 2015 Angela Merkel sporočila, da je Nemčija pripravljena sprejeti vsaj en milijon migrantov, je zasledovala dva cilja. Prvi cilj je bil povezan z željo, da bi njena država, ki se mora kot sila v mednarodnem sistemu zaradi lastne zgodovinske odgovornosti omejiti le na gospodarsko področje, pridobila na mehki moči tako, da bi postala prepoznavna kot etična sila. Za državo, ki ne more uporabljati ali izkazovati svoje pomembnosti na obrambnem področju, bi takšno identificiranje pomenilo pridobitev menevrskega prostora ter ugleda v zunanji politiki, ki ga je Nemčija izgubila ob arogantnem in za EU škodljivem vodenju finančne krize pet let pred tem.

 

Zasledovanje etičnega imperativa pa je sprožilo eno najhujših humanitarnih kriz v zgodovini Evrope; destabiliziralo je balkansko regijo in, kot je pred kratkim potrdil tudi angleški zgodovinar Niall Ferguson, odkrit podpornik evropske integracije, povzročilo brexit. Brez strahu pred nekontroliranimi migracijami in nemočjo Unije pri upravljanju s krizo, prebivalci Združenega Kraljestva v večini nikoli ne bi glasovali za izstop iz Unije.

 

S svojo unilateralno potezo, zaradi katere se je znašla pod težkim pritiskom tudi Slovenija, je Merklova naredila nepopravljivo škodo evropski integraciji. Drugi cilj je bil zasledovanje dolgoročne vzdržnosti nemškega socialnega sistema ali - bolje rečeno - dolgoročno financiranje pokojninskih proračunov. Angela Merkel, tako kot večina politično korektne elite, je verjela, ali pa je vsaj zaradi etičnega imperativa, ki si ga je sama zadala, morala verjeti strokovnjakom, ki so trdili, da stara celina nujno potrebuje vsaj pet milijonov gospodarskih migrantov, ki bodo v družbi nadomestili negativne demografske trende, s katerimi se sooča večina evropskih držav. Malokateri analitik si je v tistem času upal javno oporekati nikoli dokazani teoriji in zanetiti dvom o smiselnosti pozitivne povezave med migracijskimi tokovi iz Bližnjega vzhoda in Afrike ter dolgoročno stabilnostjo javnih financ s preprostim razmislekom, da omenjeni migracijski tokovi do danes niso prinesli v Evropo delovne sile z visoko dodano vrednostjo, ki bi lahko že na samem začetku znatno prispevala v davčne blagajne.

 

Zaradi tega se je do danes v nemško gospodarstvo resnično vključilo le nekaj sto (!) pribežnikov od 1,3 milijona prispelih v letu 2015. Za vse ostale, kot je še lansko leto za Financial Times poudarila komisarka berlinske vlade za migracijska vprašanja in pripadnica socialdemokratske stranke Aydan Özoguz, bo potrebnih med pet do deset let priprav za vstop na trg dela. Dobra tri leta po začetku humanitarne krize, ki se je razvila po tako imenovani balkanski poti in skoraj povzročila razpad Unije, je eden od zgodovinsko najbolj neodvisnih inštitutov, Italijanska centralna banka, Banca d'Italia, publiciral znanstveno raziskavo, v kateri dokazuje, da tudi s strani izvenevropskih priseljencev dolgoročno ni moč pričakovati pozitivnih efektov na gospodarstvo.

 

 

Analiza italijanske centralne banke postavlja na laž precejšen del evropskih političnih elit.

 

 

Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije in velja za enega od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V italijanski centralni banki so zaposleni najboljši kadri na področju bančništva in gospodarstva. Njene raziskave nikoli niso vsebovale političnega partizanstva in prav zato je Raziskava 431: "Prispevek demografije k ekonomski rasti: Dvesto let italijanske zgodovine" (vir) še bolj udarna. Strokovnjaki centralne banke namreč zavračajo teorijo o nujnosti uvoza tuje delovne sile za dolgoročno preživetje italijanskih financ.

 

V dokumentu, prvem tovrstnem v Evropi, utemeljijo in nasprotujejo prevladujočemu mišljenju o neizbežnosti multikulturne družbe s trditvijo, da "bodo pričakovani migracijski tokovi sicer omilili obseg negativnega prispevka demografije k vzdržnosti državnih proračunov in socialnih sistemov", vendar "ga ne bodo spremenili". Vse analize namreč dokazujejo, da se druge in tretje generacije priseljencev prilagodijo okolju, v katerem živijo, in enako kot vsi ostali avtohtoni prebivalci padejo v demografsko depresijo, s katero se sooča tako Italija kot večina evropskih držav.

 

Ne glede na ukrep uvoza tuje delovne sile – brez upoštevanja morebitnih trenj zaradi neprilagojenega socialnega okolja, kar bi lahko vplivalo tudi na stabilnost celotnega politično-gospodarskega sistema – bo odstotek delovno aktivnega prebivalstva dosegel najnižjo raven v letu 2031 (izpod 59 % populacije) in bo posledično leta 2061 četrtinsko sestavljen s strani migrantov. Vendar, kot poudarjajo avtorji raziskave, že danes več kot 10 % italijanskega prebivalstva prihaja iz tujine in če bi v tem trenutku ustavili vse migracijske tokove in bi migranti, kot kažejo analize, dejansko prevzeli demografske parametre Italijanov, bi bile posledice katastrofalne.

 

Demografska depresija, prenizka rodnost naroda z vedno višjim odstotkom starejše generacije državljanov povzročajo dolgoročno nevzdržnost javnih financ, toda zdaj je prvič neka neodvisna raziskava pokazala na dejstvo, da uvoz delovne sile ne predstavlja rešitve. Uvoz bo zgolj ublažil problem, s katerim se v danih okoliščinah lahko soočamo le s podaljšanjem delovne dobe do 69. leta starosti, z dodatnim vključevanjem ženskega prebivalstva v gospodarstvu in predvsem s kvalitetnejšo izobrazbo.

 

Analiza italijanske centralne banke se je sicer res osredotočila na težave domačega trga. Vsaka država ima nedvomno svoje posebnosti. Vendar se večina evropskih držav enako kot Italija sooča z negativnimi demografskimi trendi, ki ogrožajo stabilnost finančnih oz. pokojninskih proračunov bodočih generacij. Znotraj tega okvira postane italijanski primer referenčen tudi za ostale narode in mora spodbuditi bolj trezna razmišljanja ter bolj zrelo politično dialektiko okrog migracijskega vprašanja.

 

Vse kaže, da je pri iskanju rešitve za bodočo stabilnost naših sistemov potreben globok kritičen premislek glede razvoja družbe in gospodarstva, ki bo pripeljal do drugačnih ekonomskih izhodišč. Takšnih, ki bodo družbam v Evropi omogočila stabilnejši razvoj na podlagi lastnih sposobnosti, lastnega zgodovinskega izročila in v duhu kulture, ki bo omogočila razvoj dodane vrednosti in tako preprečila negativne računovodske učinke, povezane z razvojem starostne strukture.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,836
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,085
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,603
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,553
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,235
06/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,078
07/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,497
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,327
09/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,363
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 981