Komentar

Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?

Pred dnevi sem povprašal deset naključnih znancev, če vedo, da so cene goriv na črpalkah ob avtocestah višje kot na ostalih lokacijah. Seveda tega ni vedel nihče. Najbrž tudi večina bralcev tega teksta ne ve, da na avtocestah plača za tank bencina kak evro (dober odstotek) več kot na črpalkah v mestih ali na vaseh. Takšna praksa je najboljši pokazatelj, kaj lahko pričakujemo po popolni sprostitvi cen naftnih derivatov. Ob vseh pritiskih bo verjetno tudi do tega kmalu prišlo in edina sprememba, ki jo bomo čutili potrošniki, bo dva ali tri evre dražji "tank" goriva. No, pa seveda še to, da boste imeli možnost izbire, če sem malo sarkastičen - danes plačate za liter dizla 1,31 evra (izven avtocest), potem pa boste lahko izbirali verjetno nekje med 1,33 ali 1,35 evra za liter (izjemoma tudi več). In ta možnost izbire se razume kot največji dosežek svobodnega sveta za razliko od nekih omejitev, ki jih postavlja država.

12.06.2018 22:04
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   naftni derivati   cene   uredba   gorivo   avtocestni križ   Petrol   OMV

Dejstvo je, da so praktično skoraj samo še v Sloveniji cene naftnih derivatov regulirane, medtem ko so drugje po Evropi prepuščene oblikovanju na trgu.

Kot vemo, se naftni trgovci ob podpori zbornice ter tudi gospodarskega ministrstva že kar nekaj časa trudijo, da bi prišlo po popolne sprostitve cen naftnih derivatov. Vlada zaenkrat tega ne podpira ter le postopno odpravlja cenovne omejitve. Menda temu nasprotuje predvsem finančno ministrstvo in sicer zaradi bojazni, da bi višje cene pomenile manjšo potrošnjo in s tem manj prilivov v državno blagajno. Verjetno je takšen argument uporabljen bolj zaradi tega, ker ne morejo sprostitve zadrževati samo z argumentom strahu pred pričakovanim dvigom cen. Potrošnja naftnih derivatov namreč kaže, da ta ni veliko odvisna od cene, posebno če gre za razlike nekaj centov na liter. V primeru sprostitve cen zato objektivno lahko pričakujemo dodaten dvig končnih cen. Po pričakovanju in tudi napovedih trgovcev sicer "le" za kake tri ali štiri cente na liter, kolikor naj bi njihovi zaslužki zaostajali za razmerami v tujini. A seveda tudi to pomeni dva ali tri evre za vsakokratni tank bencina ter seveda nekaj deset milijonov letno več zaslužka trgovcev.

 

Ob tem je seveda potrebno korektno navesti, da so praktično skoraj samo še v Sloveniji cene naftnih derivatov regulirane, medtem ko so drugje po Evropi prepuščene oblikovanju na trgu. To je vsekakor močan argument, da bi morali to sprejeti tudi pri nas in verjamem, da bo do tega kmalu prišlo. A res je tudi, da imamo v Sloveniji na trgu naftnih derivatov monopolni (duopolni) položaj, kjer dva trgovca obvladujeta skoraj celotni trg. Glede na pokritost trga tudi ne moremo pričakovati kakega večjega števila novih ponudnikov - ne glede na to, ali cene sprostimo ali ne. V primeru sprostitve cen se trgovca seveda ne bosta dogovarjala, ker bi bilo to protizakonito. Vseeno pa verjetno ni nobenega dvoma, da bosta na nek način usklajeno delovala tudi brez nekega formalnega dogovora.

 

Kot sem omenil, dosedanja praksa nakazuje takšno delovanje trgovcev z naftnimi derivati tudi po sprostitvi cen. Ob pritiskih na odpravo regulacije cen se je močno izpostavljalo obveščanje kupcev. Kako bodo le-ti imeli ves čas na razpolago informacije o cenah goriv na različnih lokacijah. Seveda danes to imajo. Če gredo na spletne strani in brskajo po posameznih črpalkah, bodo našli tudi cene goriv za vsako črpalko posebej. V praksi pa vemo, da tega ravno ne delamo za vsak cent in da so nam še vedno najbolj priročne table ob črpalkah. Med vožnjo po Avstriji praviloma že na daleč vidimo ceno goriv in na osnovi tega se odločimo, ali na to črpalko zavijemo ali ne.

 

Kako pa pri nas? Nekdaj, ko so bile cene še povsod enake, je bila takšna praksa (sicer nepotrebna) tudi pri nas. Danes pa imajo pri enem trgovcu na avtocesti sicer tablo s cenami, a vidiš jih šele ko zapelješ na črpalko. Pri drugem pa niti tega ne; za ceno goriva izveš šele, kot dvigneš ročico s črpalne postaje. Ker ljudje pač mislijo, da so cene povsod enake, teh ne preverjajo in zato ne vedo, da bodo na primer za liter dizla na avtocesti plačali 1,319 evra namesto 1,31 evra (trenutno veljavna cena), kot nas vsak drugi torek preko medijev obvešča "vlada".

 

V skladu z veljavno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov namreč Ministrstvo za gospodarstvo vsake dva tedna izda obvestilo, kakšna je najvišja dovoljena cena za dva najbolj prodajana naftna derivata (dizel in neosvinčen 95-oktanski bencin). Te objave glavni mediji seveda povzamejo, a prav posebej ni poudarjeno, da ta najvišja cena ne velja za črpalke ob avtocestah (vsaj potrošniki tega v glavnem ne zaznajo). Zaradi stalnih zahtev po sprostitvi cen je namreč vlada lani novembra sprejela kompromisno rešitev in obdržala limitirane cene samo za prodajo na ostalih lokacijah, avtocestni križ pa je prepustila "trgu". Trgovci so zato tam cene nekoliko dvignili, ne želijo pa "pretiravati", saj bi to lahko odvrnilo vlado od nadaljnjih potez v smeri sproščanja cen.

 

Delna sprostitev cen naftnih derivatov je torej potrošniku prinesla samo nekaj višje cene, kakšnih drugih ugodnosti pa zaradi tega nimajo. Ker ob tej sprostitvi vlada ni predpisala tudi kakšnega posebnega načina obveščanja, so trgovci to povečanje cen uvedli precej po tihem. In to verjetno lahko pričakujemo tudi potem, ko bo prišlo do popolne sprostitve cen po vzoru preostale Evrope. Za goriva bomo pač plačevali nekaj več in to bo več ali manj edini rezultat politike odprtega trga, ki jo promovirajo zagovorniki odprave regulacije cen. S tem mislim, da bodo plačali po novem nekaj več, kot če bi še naprej država določala maksimalno maržo trgovcev. Seveda pa drži, da je končna cena odvisna predvsem od višine trošarine in zaradi nje je bencin pri nas pač cenejši kot v Italiji in dražji kot v Avstriji.

 

Odhajajoča vlada torej ni želela sprejeti odločitve o popolni sprostitvi cen. Uredbo o reguliranih cenah izven avtocest so namreč pred dobrim mesecem podaljšali do septembra letos in odločanje predali v roke novi vladi. Takrat se bo tudi pokazalo, kakšna bo dejanska politika koalicijskih strank. Na predvolilnih srečanjih bodo seveda vse zagovarjale predvsem interese malega človeka, potrošnika in davkoplačevalca ter jih postavljale pred interese kapitala. Čeprav zagovorniki popolne sprostitve cen naftnih derivatov izpostavljajo primerljivost z razmerami v Evropi, govorijo o večji konkurenci in svobodni izbiri za potrošnika, bo sprostitev prinesla samo nekaj deset milijonov več dobička naftnim trgovcem in posledično večjo vrednost teh družb. Glede na napovedan in pričakovan dvig cen (marže pri prodaji goriv) bi se lastnikom teh družb lahko premoženje povečalo tudi za 500 milijonov evrov, a to bodo z leti plačali potrošniki preko višjih cen.

 

Drži, da je temu pač tako v vsej Evropi in da mogoče ni prav, da smo izjema - a mogoče imamo tudi kakšne rešitve, ki so za ljudi vseeno boljše. Kaj si bo o tem dejansko (ne načelno) mislila nova oblast, bomo videli zelo hitro, saj bo verjetno to ena prvih stvari, ki jih bodo dobili na mizo (kot zapisano, se veljavnost Uredbe izteče septembra).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Katoliška cerkev na Slovenskem in vprašanje pedofilije med duhovščino
11
19.08.2018 20:00
Ljubljanska Stolnica, ki simbolično predstavlja vrh slovenske rimokatoliške cerkve, je pred dnevi na tviterju objavila dvoumen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ederlezi Rising: Prišel bo dan, ko vesolje moškega ne bo več potrebovalo niti za seme
0
19.08.2018 14:00
Na današnji dan Vzhodno žensko telo (fembot) leži dobesedno v histeričnem naročjuBele hiše. Film Ederlezi Rising združi oba ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?
17
16.08.2018 20:12
Čeprav državniki niso nujno najbolj zgovorni ljudje, od njih vendar pričakujemo kak stavek ali misel, ki si ju je mogoče ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci
11
15.08.2018 22:02
Med letoma 1939 in 1954 leži obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter ... Več.
Piše: Keith Miles
Glosa: Morda res ne sliši več dobro, toda pri 89. bi bil Janez Zemljarič lahko minister za zdravje
10
14.08.2018 23:59
Po pričakovanjih je med strankami, ki sestavljajo bodočo vlado Marjana Šarca, daleč najmanj zanimanja za zdravstveni resor. Vsi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdo sploh še potrebuje kulturo?
15
13.08.2018 20:59
Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Blejske opazke: Da bi čim dalj trajalo, da bi čim prej minilo
8
12.08.2018 23:00
Voditeljem, ki jim čas prehitro teče in ki zahtevajo nove in nove podaljške, bi se morali izogibati. To so namreč tisti ljudje, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes se gledamo z njimi iz oči v oči
6
12.08.2018 14:00
Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Klimatska naprava z montažo vred stane v eni od spletnih trgovin manj kot so pokradli na eni sami žilni opornici!
4
10.08.2018 21:50
Glede na to, da v UKC Ljubljana dnevno vstavijo najmanj 20 žilnih opornic, so torej v starih dobrih časih paljevine na samo tem ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Skeri Heri, ne seri: prevoz kartonastih škatel na sodišče je res vrhunska predstava za javnost!
12
09.08.2018 22:59
Po mojem ima Harij Furlan eno samo nalogo: s kontrolirano pasivnostjo ščititi organiziran kriminal in sistemsko korupcijo v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vročica v avgustu: Če Levica ne bo pomagala Šarcu na oblast, lahko Kučan doživi srčni infarkt!
15
07.08.2018 00:50
Še nikoli se ni s sestavljanjem vlade tako zapletalo kot letos. Mandatar nima podpisane niti formalne koalicijske pogodbe s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Saj res, kdo pa daje popravne izpite pedagoškim delavcem?
11
05.08.2018 23:30
Zelo verjetno bo novo šolsko leto nastopilo še preden bomo dobili novega ministra ali ministrico za šolstvo. Kdo bo zasedel ta ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Naj Republika zgradi v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico, mi smo KSEVT v treh letih!
6
04.08.2018 23:30
Bi mi znal kdo razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajenNUK ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenci se bodo z realnostjo soočili šele takrat, ko jim bo na glavo priletela opeka
24
04.08.2018 00:30
Če bo tako uspešno nadaljeval s sestavljanje koalicije, potem bo Marjan Šarec lahko na koncu sklenil koalicijo sam s sabo - ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Odstotek delavcev s plačo pod povprečjem se tudi v bodoče ne bo kaj prida spreminjal
12
03.08.2018 00:46
Veste, kaj bi se zgodilo, če bi denimo vsem podpovprečno plačanim zaposlenim v Sloveniji dvignili plačo za 10 odstotkov? Delež ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Serpentinšek v mestu Gogi: O odgovornosti bodoče slovenske vlade
13
02.08.2018 02:38
Medtem ko boŠarec s Serpentinškovimi vici zabaval in (roko na srce, talentirano) imitiralčlane svoje vlade, tega v Bruslju, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Levica bo podprla mandatarja Marjana Šarca, njegovo vlado pa samo tedaj, ko se ji bo to splačalo
20
01.08.2018 00:20
Levica po pričakovanjih ne bo vstopila v vladno koalicijo, bo pa zagotovila svoje glasove za to, da bo Marjan Šarec še ta mesec ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boj za status quo: Oblikovanje šibke leve vlade koristi političnemu podzemlju
6
29.07.2018 18:30
Slovenija nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice. Naša politika temelji na širokem loku ... Več.
Piše: Sebastjan Jeretič
Kako etično delovati v času kalkulatorjev?
2
28.07.2018 19:00
Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Alešu Šabedru dajem drugo priložnost, da dokaže, da v UKC Ljubljana ne dela za mafijo, ampak za davkoplačevalce!
5
25.07.2018 21:30
Blaž Mrevlje se je 10. maja prijavil na razpis za šefa nabavne službe Kliničnega centra v Ljubljani. 75 dni po oddaji prijave iz ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Glosa: Morda res ne sliši več dobro, toda pri 89. bi bil Janez Zemljarič lahko minister za zdravje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.644
02/
Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.312
03/
Blejske opazke: Da bi čim dalj trajalo, da bi čim prej minilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.791
04/
Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci
Keith Miles
Ogledov: 1.975
05/
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 4. del
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.969
06/
Klimatska naprava z montažo vred stane v eni od spletnih trgovin manj kot so pokradli na eni sami žilni opornici!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.566
07/
Skeri Heri, ne seri: prevoz kartonastih škatel na sodišče je res vrhunska predstava za javnost!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.526
08/
Grški jogurti se vračajo: Tudi Ljubljanske mlekarne ne marajo križev
Marjan Novak
Ogledov: 1.396
09/
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 5. del
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.178
10/
Katoliška cerkev na Slovenskem in vprašanje pedofilije med duhovščino
Dejan Steinbuch
Ogledov: 851