Komentar

Kako je igralka Milena Grm po smrti postala prvi umetniški satelit v vesolju

Komentar je neodložljiv tekst, ki ga zahteva največkrat zunanji dogodek. Z odzivom nanj prepoznaš sebe, kolektivno telo v dimenzijah, ki ga narekuje okolje. To je tekst o oltarju in odru. Z oltarja sem prinesel čisti ogenj, kar sem prižgal, pa ni bil čisti plamen (Goethe). 

16.06.2018 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Noordung   Milena Grm   satelit   predstava   Vsevold Emiljevič Meyerhold   MVP

Milena Grm igra v predstavi Noordung. Ko umre, se namesto nje na odru pojavi njena daljinsko vodena tehnološka zamenjava. Po njeni smrti se njen tehnološki znak namesti na orbiti - postane umetniški satelit.

Stojim pred Inštitutom za medicinske in biološke izzive. Draga bralka, dragi bralec, to je strokovni komentar o gledališki umetnosti. Natančno se zavedam, da je današnji tekst globoko povezan s strokovnimi problemi, a ker verjamem, da je v naši skupnosti ogromno število poznavalcev gledališča, bom pred vas razprostrl posebno igralsko nalogo, ki jo lahko zajamem le s pomočjo gledališke poetike. Pred vami bom obravnaval umetniško-znanstveni satelit, ki ga bom v najbližnji prihodnosti namestil skupaj z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem na nizko orbito (400 kilometrov nad Zemljo) s pomočjo Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Obravnaval bom tri njegove algoritme, ki so software umetniškega dela satelita. Še enkarat bi rad poudaril, da je to umetniško-znanstveni satelit.

 

Že več kot tri desetletja se zavzemam za združevanje umetnosti in znanosti v novo integralno znanje, ki še nima imena. Zagotovo pa ga bo dobilo daleč v prihodnosti. Pri meni se je začel proces njunega združevanja leta 1988, od gledališke predstave Zenit naprej. Da, tri desetletja so minila od tega, ko je aktivno vstopil v mojo umetnost mit Hermana Potočnika Noordunga. Z njim me je seznanil Darko Kragelj, rekviziter Slovenskega mladinskega gledališča. To je bilo davnega leta 1983. Hja, preteklosti in bodočnosti ni, obstaja samo absolutni zdaj.

 

V teh dneh intenzivno vstopam v svet raziskav bioloških problemov, ki jih sproža znanstveni segment satelita. Vstopam v razumevanje prisotnosti izjemnih bitij roscoffensis. Njihova zelena barva je posledica partnerstva med živaljo in zelenimi mikroalgami, vrsto Tetraselmis convolutae, ki se nahaja pod povrhnjico. Fotosintetična aktivnost mikroalg zagotavlja bitjem hranilne snovi. To partnerstvo imenujemo fotosimbioza, od "fotografije", "svetlobe" in simbioze "sožitje". Prek dinamike roscoffensisov bomo zajemali informacije, ki bodo poganjale algoritme igralcev in igralk. Da, to je eksperimentalni satelit. To je gledališka generalka za leto 2045!

 

 

 

Satelit bo vseboval tri osnovne algoritme, ki bodo sestavljali umetniški segment. To so algoritmi: BIO::GRAFIKA, BIO::LOGIKA in BIO::MEHATRONIKA. Zadnji algoritem smo še donedavnega imenovali BIO::MEHANIKA, a smo bili opozorjeni s strani znanstvenikov, da je bolj natančen izraz tistega, kar bo algoritem opravljal BIO::MEHATRONIKA. Na Zemlji bo premikal mehatronsko (mehansko in elektronsko) umetniško anteno. Zgodovinsko pa je biomehanika pomemben del novoveške gledališke prakse, ki jo je izumil umetnik, režiser Vsevold Emiljevič Meyerhold. (Mimogrede: Vsevolodov brat je živel v Sloveniji. Po njem se imenuje zaselek, ki se nahaja nad Logarsko dolino in pod Pavličevim sedlom, Mejerholdovo!)

 

Še enkrat: odločil sem se, da vam predstavim to navidez zahtevno logiko, ki pa je navkljub vsemu v svojem bistvu preprosta. Povejmo osnovna izhodišča. Umetniško-znanstveni satelit se imenuje UMBOT::MG. Najprej zakaj smo ga tako poimenovali? Beseda UMBOT izhaja iz slovanske besede ROBOT. V slovarju skupnih besed, ki ga v naši kulturi imenujemo slovar tujk, so besede večinoma latinsko-germanskega izvora. Slovani imamo v tej nadvse pomemebni knjigi zastopanih majhno število besed. Ena najpomembnejših med njimi in istočasno največkrat uporabljena slovanska beseda je ROBOT. Ta izhaja iz slovanske besede rabotnik oziroma delavec. Točno tako nas vidijo zahodne kulture. Ni treba iti daleč, samo pomislite na romansko poigravanje z besedami v Trstu: Slavi- Ščavi! Se pravi: Slovani - Sužnji!

 

V besedo UMBOT projeciramo emancipacijsko transformacijo. Ne več rabotnik, temveč umbotnik. Etimološko izhodišče - intelektualni bot. Um! Um! Um! Še več, mi, južnoslovanski narodi, imenujemo nadvse pomembno znanje, ki izhaja iz uma, umetnost. Hrvati umjetnost. Srbi umetnost. Mimogrede: Rusi umetnost imenujejo iskustvo.

 

In zakaj MG? To so kratice igralke Milene Grm, ki je prva leta 2011 zapustila proces Petdesetletne gledališke predstave NOORDUNG::1995-2045. Šest let prej, leta 1995, pa je sama sebi izbrala obliko umetniškega satelita, ki jo bo po smrti zastopal. To so storili tudi vsi ostali igralci. Tako je bila oblika njenega satelita že vnaprej natančno določena.

 

Na tem mestu se bom na kratko zadržal pri gledališkem fenomenu, ki ga imenujemo zasedba vlog. Seveda vam nimam namena razlagati pomena zasedbe v režimu gledališke umetnine. Naj vseeno izpostavim pomembnega, a ne najpomembnejšega segmenta gledališke umetnosti, obravnavanje čustvenega spomina. Zakaj sem ga v tem primeru prvega imenoval? Zato, ker sem Mileno Grm povabil k projektu predvsem zaradi svojega čustvenega spomina na gledališče. Tega ni zahtevala od mene dramska situacija, dramaturgija konflikta. V svojem bistvu je čustveni spomin sprožilec emomehanike, zaradi katerega v časovnih umetnostih jočemo.

 

Milena Grm je bila prva igralka, ki sem jo ozavestil kot transformacijsko bitje v trenutku, ko sem kot otrok prvič         vstopil v Slovensko mladinsko gledališče. Prav posebaj pa dve leti kasneje, ko mi je bilo štirinajst let in so me starši vpisali v gledališko šolo Pionirskega doma. Milena Grm je igrala v prelomnih predstavah, kot je Missa in A minor, velikana gledališke režije Ljubiše Ristića, in v famozni predstavi maestra Tomaža Pandurja Šeherezada. V petdesetletno predstavo je vstopila kot moje prvotno izročilo gledališča. Vanjo je vnesla tudi glasbeni element. Poleg tega, da je odlično igrala različne inštrumente, je tudi izvrstno pela. S svojim glasom je ozvočila Petdesetletno predstavo Noordung::1995-2045.

 

(Na tem mestu bi prosil urednika portala+, da vmreži v komentar zvočno maso, ki jo je Milena Grm s svojim znanjem o slovenski ljudski glasbi uvedla v predstavo. To je Ljubavna pesem iz Rezije, ki so jo v svet ponesli Beneški fantje.)

 

 

Ljubavna pesem iz Rezije.

       

 

Seštejmo: prvi umetniško-znanstveni satelit UMBOT::MG nosi ime po preminuli igralki Mileni Grm. Satelit je Milena Grm! Seštejmo in poenostavimo: Milena Grm, igralka, igra v predstavi Noordung. Ko umre, se namesto nje na odru pojavi njena daljinsko vodena tehnološka zamenjava. Po njeni smrti se njen tehnološki znak namesti na orbiti. Tako postane umetniški satelit. Tehnološka zamenjava za njeno telo dobi tri računalniške programe. Prvi vsebuje vse vloge, ki jih je v svojem življenju odigrala. Drugi program vsebuje vse informacije o njenem telesu, njen DNK in informacijo njenem skeletu, o prozornem bloku gobaste kostnine. Tretji program pa vsebuje nabor mimov njenega obraza. Razpon od tragedije do komedije.

 

Satelit bo v realnem času prenašal vse naštete informacije v globino vesolja in na Zemljo. Tako bo Milena Grm tudi po smrti teleprezenčno prisotna. Visokorazvita tuja inteligenca bi jo lahko iz tega nabora informacij rekonstruirala. Predvsem bi skozi nabor njenih vlog doživela človeka! V Mileni Grm sta sobivali klasična omika in naklonjenost avantgardi. Zadnja vloga, ki jo je Milena Grm igrala, je bila vloga Reke v drami Daneta Zajca z naslovom Otroka reke. Njene zadnje posnete besede, ki jih je izgovorila na odru, bodo imele pomembno vlogo v umetniško-znastvenem satelitu.

 

Satelit je ogenj, njegov transforamcijski program pa plamen. Rad upiram v svetišče očesa abstraktno zgovornost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,134
02/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,957
03/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,389
04/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,239
05/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,960
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,235
07/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,410
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,131
09/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,073
10/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 798