Stojim pred Inštitutom za medicinske in biološke izzive. Draga bralka, dragi bralec, to je strokovni komentar o gledališki umetnosti. Natančno se zavedam, da je današnji tekst globoko povezan s strokovnimi problemi, a ker verjamem, da je v naši skupnosti ogromno število poznavalcev gledališča, bom pred vas razprostrl posebno igralsko nalogo, ki jo lahko zajamem le s pomočjo gledališke poetike. Pred vami bom obravnaval umetniško-znanstveni satelit, ki ga bom v najbližnji prihodnosti namestil skupaj z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem na nizko orbito (400 kilometrov nad Zemljo) s pomočjo Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Obravnaval bom tri njegove algoritme, ki so software umetniškega dela satelita. Še enkarat bi rad poudaril, da je to umetniško-znanstveni satelit.

Že več kot tri desetletja se zavzemam za združevanje umetnosti in znanosti v novo integralno znanje, ki še nima imena. Zagotovo pa ga bo dobilo daleč v prihodnosti. Pri meni se je začel proces njunega združevanja leta 1988, od gledališke predstave Zenit naprej. Da, tri desetletja so minila od tega, ko je aktivno vstopil v mojo umetnost mit Hermana Potočnika Noordunga. Z njim me je seznanil Darko Kragelj, rekviziter Slovenskega mladinskega gledališča. To je bilo davnega leta 1983. Hja, preteklosti in bodočnosti ni, obstaja samo absolutni zdaj.

V teh dneh intenzivno vstopam v svet raziskav bioloških problemov, ki jih sproža znanstveni segment satelita. Vstopam v razumevanje prisotnosti izjemnih bitij roscoffensis. Njihova zelena barva je posledica partnerstva med živaljo in zelenimi mikroalgami, vrsto Tetraselmis convolutae, ki se nahaja pod povrhnjico. Fotosintetična aktivnost mikroalg zagotavlja bitjem hranilne snovi. To partnerstvo imenujemo fotosimbioza, od "fotografije", "svetlobe" in simbioze "sožitje". Prek dinamike roscoffensisov bomo zajemali informacije, ki bodo poganjale algoritme igralcev in igralk. Da, to je eksperimentalni satelit. To je gledališka generalka za leto 2045!

Satelit bo vseboval tri osnovne algoritme, ki bodo sestavljali umetniški segment. To so algoritmi: BIO::GRAFIKA, BIO::LOGIKA in BIO::MEHATRONIKA. Zadnji algoritem smo še donedavnega imenovali BIO::MEHANIKA, a smo bili opozorjeni s strani znanstvenikov, da je bolj natančen izraz tistega, kar bo algoritem opravljal BIO::MEHATRONIKA. Na Zemlji bo premikal mehatronsko (mehansko in elektronsko) umetniško anteno. Zgodovinsko pa je biomehanika pomemben del novoveške gledališke prakse, ki jo je izumil umetnik, režiser Vsevold Emiljevič Meyerhold. (Mimogrede: Vsevolodov brat je živel v Sloveniji. Po njem se imenuje zaselek, ki se nahaja nad Logarsko dolino in pod Pavličevim sedlom, Mejerholdovo!)

Še enkrat: odločil sem se, da vam predstavim to navidez zahtevno logiko, ki pa je navkljub vsemu v svojem bistvu preprosta. Povejmo osnovna izhodišča. Umetniško-znanstveni satelit se imenuje UMBOT::MG. Najprej zakaj smo ga tako poimenovali? Beseda UMBOT izhaja iz slovanske besede ROBOT. V slovarju skupnih besed, ki ga v naši kulturi imenujemo slovar tujk, so besede večinoma latinsko-germanskega izvora. Slovani imamo v tej nadvse pomemebni knjigi zastopanih majhno število besed. Ena najpomembnejših med njimi in istočasno največkrat uporabljena slovanska beseda je ROBOT. Ta izhaja iz slovanske besede rabotnik oziroma delavec. Točno tako nas vidijo zahodne kulture. Ni treba iti daleč, samo pomislite na romansko poigravanje z besedami v Trstu: Slavi- Ščavi! Se pravi: Slovani - Sužnji!

V besedo UMBOT projeciramo emancipacijsko transformacijo. Ne več rabotnik, temveč umbotnik. Etimološko izhodišče - intelektualni bot. Um! Um! Um! Še več, mi, južnoslovanski narodi, imenujemo nadvse pomembno znanje, ki izhaja iz uma, umetnost. Hrvati umjetnost. Srbi umetnost. Mimogrede: Rusi umetnost imenujejo iskustvo.

In zakaj MG? To so kratice igralke Milene Grm, ki je prva leta 2011 zapustila proces Petdesetletne gledališke predstave NOORDUNG::1995-2045. Šest let prej, leta 1995, pa je sama sebi izbrala obliko umetniškega satelita, ki jo bo po smrti zastopal. To so storili tudi vsi ostali igralci. Tako je bila oblika njenega satelita že vnaprej natančno določena.

Na tem mestu se bom na kratko zadržal pri gledališkem fenomenu, ki ga imenujemo zasedba vlog. Seveda vam nimam namena razlagati pomena zasedbe v režimu gledališke umetnine. Naj vseeno izpostavim pomembnega, a ne najpomembnejšega segmenta gledališke umetnosti, obravnavanje čustvenega spomina. Zakaj sem ga v tem primeru prvega imenoval? Zato, ker sem Mileno Grm povabil k projektu predvsem zaradi svojega čustvenega spomina na gledališče. Tega ni zahtevala od mene dramska situacija, dramaturgija konflikta. V svojem bistvu je čustveni spomin sprožilec emomehanike, zaradi katerega v časovnih umetnostih jočemo.

Milena Grm je bila prva igralka, ki sem jo ozavestil kot transformacijsko bitje v trenutku, ko sem kot otrok prvič         vstopil v Slovensko mladinsko gledališče. Prav posebaj pa dve leti kasneje, ko mi je bilo štirinajst let in so me starši vpisali v gledališko šolo Pionirskega doma. Milena Grm je igrala v prelomnih predstavah, kot je Missa in A minor, velikana gledališke režije Ljubiše Ristića, in v famozni predstavi maestra Tomaža Pandurja Šeherezada. V petdesetletno predstavo je vstopila kot moje prvotno izročilo gledališča. Vanjo je vnesla tudi glasbeni element. Poleg tega, da je odlično igrala različne inštrumente, je tudi izvrstno pela. S svojim glasom je ozvočila Petdesetletno predstavo Noordung::1995-2045.

(Na tem mestu bi prosil urednika portala+, da vmreži v komentar zvočno maso, ki jo je Milena Grm s svojim znanjem o slovenski ljudski glasbi uvedla v predstavo. To je Ljubavna pesem iz Rezije, ki so jo v svet ponesli Beneški fantje.)

Ljubavna pesem iz Rezije.

Seštejmo: prvi umetniško-znanstveni satelit UMBOT::MG nosi ime po preminuli igralki Mileni Grm. Satelit je Milena Grm! Seštejmo in poenostavimo: Milena Grm, igralka, igra v predstavi Noordung. Ko umre, se namesto nje na odru pojavi njena daljinsko vodena tehnološka zamenjava. Po njeni smrti se njen tehnološki znak namesti na orbiti. Tako postane umetniški satelit. Tehnološka zamenjava za njeno telo dobi tri računalniške programe. Prvi vsebuje vse vloge, ki jih je v svojem življenju odigrala. Drugi program vsebuje vse informacije o njenem telesu, njen DNK in informacijo njenem skeletu, o prozornem bloku gobaste kostnine. Tretji program pa vsebuje nabor mimov njenega obraza. Razpon od tragedije do komedije.

Satelit bo v realnem času prenašal vse naštete informacije v globino vesolja in na Zemljo. Tako bo Milena Grm tudi po smrti teleprezenčno prisotna. Visokorazvita tuja inteligenca bi jo lahko iz tega nabora informacij rekonstruirala. Predvsem bi skozi nabor njenih vlog doživela človeka! V Mileni Grm sta sobivali klasična omika in naklonjenost avantgardi. Zadnja vloga, ki jo je Milena Grm igrala, je bila vloga Reke v drami Daneta Zajca z naslovom Otroka reke. Njene zadnje posnete besede, ki jih je izgovorila na odru, bodo imele pomembno vlogo v umetniško-znastvenem satelitu.

Satelit je ogenj, njegov transforamcijski program pa plamen. Rad upiram v svetišče očesa abstraktno zgovornost!