Komentar

Kako je igralka Milena Grm po smrti postala prvi umetniški satelit v vesolju

Komentar je neodložljiv tekst, ki ga zahteva največkrat zunanji dogodek. Z odzivom nanj prepoznaš sebe, kolektivno telo v dimenzijah, ki ga narekuje okolje. To je tekst o oltarju in odru. Z oltarja sem prinesel čisti ogenj, kar sem prižgal, pa ni bil čisti plamen (Goethe). 

16.06.2018 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Noordung   Milena Grm   satelit   predstava   Vsevold Emiljevič Meyerhold   MVP

Milena Grm igra v predstavi Noordung. Ko umre, se namesto nje na odru pojavi njena daljinsko vodena tehnološka zamenjava. Po njeni smrti se njen tehnološki znak namesti na orbiti - postane umetniški satelit.

Stojim pred Inštitutom za medicinske in biološke izzive. Draga bralka, dragi bralec, to je strokovni komentar o gledališki umetnosti. Natančno se zavedam, da je današnji tekst globoko povezan s strokovnimi problemi, a ker verjamem, da je v naši skupnosti ogromno število poznavalcev gledališča, bom pred vas razprostrl posebno igralsko nalogo, ki jo lahko zajamem le s pomočjo gledališke poetike. Pred vami bom obravnaval umetniško-znanstveni satelit, ki ga bom v najbližnji prihodnosti namestil skupaj z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem na nizko orbito (400 kilometrov nad Zemljo) s pomočjo Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Obravnaval bom tri njegove algoritme, ki so software umetniškega dela satelita. Še enkarat bi rad poudaril, da je to umetniško-znanstveni satelit.

 

Že več kot tri desetletja se zavzemam za združevanje umetnosti in znanosti v novo integralno znanje, ki še nima imena. Zagotovo pa ga bo dobilo daleč v prihodnosti. Pri meni se je začel proces njunega združevanja leta 1988, od gledališke predstave Zenit naprej. Da, tri desetletja so minila od tega, ko je aktivno vstopil v mojo umetnost mit Hermana Potočnika Noordunga. Z njim me je seznanil Darko Kragelj, rekviziter Slovenskega mladinskega gledališča. To je bilo davnega leta 1983. Hja, preteklosti in bodočnosti ni, obstaja samo absolutni zdaj.

 

V teh dneh intenzivno vstopam v svet raziskav bioloških problemov, ki jih sproža znanstveni segment satelita. Vstopam v razumevanje prisotnosti izjemnih bitij roscoffensis. Njihova zelena barva je posledica partnerstva med živaljo in zelenimi mikroalgami, vrsto Tetraselmis convolutae, ki se nahaja pod povrhnjico. Fotosintetična aktivnost mikroalg zagotavlja bitjem hranilne snovi. To partnerstvo imenujemo fotosimbioza, od "fotografije", "svetlobe" in simbioze "sožitje". Prek dinamike roscoffensisov bomo zajemali informacije, ki bodo poganjale algoritme igralcev in igralk. Da, to je eksperimentalni satelit. To je gledališka generalka za leto 2045!

 

 

 

Satelit bo vseboval tri osnovne algoritme, ki bodo sestavljali umetniški segment. To so algoritmi: BIO::GRAFIKA, BIO::LOGIKA in BIO::MEHATRONIKA. Zadnji algoritem smo še donedavnega imenovali BIO::MEHANIKA, a smo bili opozorjeni s strani znanstvenikov, da je bolj natančen izraz tistega, kar bo algoritem opravljal BIO::MEHATRONIKA. Na Zemlji bo premikal mehatronsko (mehansko in elektronsko) umetniško anteno. Zgodovinsko pa je biomehanika pomemben del novoveške gledališke prakse, ki jo je izumil umetnik, režiser Vsevold Emiljevič Meyerhold. (Mimogrede: Vsevolodov brat je živel v Sloveniji. Po njem se imenuje zaselek, ki se nahaja nad Logarsko dolino in pod Pavličevim sedlom, Mejerholdovo!)

 

Še enkrat: odločil sem se, da vam predstavim to navidez zahtevno logiko, ki pa je navkljub vsemu v svojem bistvu preprosta. Povejmo osnovna izhodišča. Umetniško-znanstveni satelit se imenuje UMBOT::MG. Najprej zakaj smo ga tako poimenovali? Beseda UMBOT izhaja iz slovanske besede ROBOT. V slovarju skupnih besed, ki ga v naši kulturi imenujemo slovar tujk, so besede večinoma latinsko-germanskega izvora. Slovani imamo v tej nadvse pomemebni knjigi zastopanih majhno število besed. Ena najpomembnejših med njimi in istočasno največkrat uporabljena slovanska beseda je ROBOT. Ta izhaja iz slovanske besede rabotnik oziroma delavec. Točno tako nas vidijo zahodne kulture. Ni treba iti daleč, samo pomislite na romansko poigravanje z besedami v Trstu: Slavi- Ščavi! Se pravi: Slovani - Sužnji!

 

V besedo UMBOT projeciramo emancipacijsko transformacijo. Ne več rabotnik, temveč umbotnik. Etimološko izhodišče - intelektualni bot. Um! Um! Um! Še več, mi, južnoslovanski narodi, imenujemo nadvse pomembno znanje, ki izhaja iz uma, umetnost. Hrvati umjetnost. Srbi umetnost. Mimogrede: Rusi umetnost imenujejo iskustvo.

 

In zakaj MG? To so kratice igralke Milene Grm, ki je prva leta 2011 zapustila proces Petdesetletne gledališke predstave NOORDUNG::1995-2045. Šest let prej, leta 1995, pa je sama sebi izbrala obliko umetniškega satelita, ki jo bo po smrti zastopal. To so storili tudi vsi ostali igralci. Tako je bila oblika njenega satelita že vnaprej natančno določena.

 

Na tem mestu se bom na kratko zadržal pri gledališkem fenomenu, ki ga imenujemo zasedba vlog. Seveda vam nimam namena razlagati pomena zasedbe v režimu gledališke umetnine. Naj vseeno izpostavim pomembnega, a ne najpomembnejšega segmenta gledališke umetnosti, obravnavanje čustvenega spomina. Zakaj sem ga v tem primeru prvega imenoval? Zato, ker sem Mileno Grm povabil k projektu predvsem zaradi svojega čustvenega spomina na gledališče. Tega ni zahtevala od mene dramska situacija, dramaturgija konflikta. V svojem bistvu je čustveni spomin sprožilec emomehanike, zaradi katerega v časovnih umetnostih jočemo.

 

Milena Grm je bila prva igralka, ki sem jo ozavestil kot transformacijsko bitje v trenutku, ko sem kot otrok prvič         vstopil v Slovensko mladinsko gledališče. Prav posebaj pa dve leti kasneje, ko mi je bilo štirinajst let in so me starši vpisali v gledališko šolo Pionirskega doma. Milena Grm je igrala v prelomnih predstavah, kot je Missa in A minor, velikana gledališke režije Ljubiše Ristića, in v famozni predstavi maestra Tomaža Pandurja Šeherezada. V petdesetletno predstavo je vstopila kot moje prvotno izročilo gledališča. Vanjo je vnesla tudi glasbeni element. Poleg tega, da je odlično igrala različne inštrumente, je tudi izvrstno pela. S svojim glasom je ozvočila Petdesetletno predstavo Noordung::1995-2045.

 

(Na tem mestu bi prosil urednika portala+, da vmreži v komentar zvočno maso, ki jo je Milena Grm s svojim znanjem o slovenski ljudski glasbi uvedla v predstavo. To je Ljubavna pesem iz Rezije, ki so jo v svet ponesli Beneški fantje.)

 

 

Ljubavna pesem iz Rezije.

       

 

Seštejmo: prvi umetniško-znanstveni satelit UMBOT::MG nosi ime po preminuli igralki Mileni Grm. Satelit je Milena Grm! Seštejmo in poenostavimo: Milena Grm, igralka, igra v predstavi Noordung. Ko umre, se namesto nje na odru pojavi njena daljinsko vodena tehnološka zamenjava. Po njeni smrti se njen tehnološki znak namesti na orbiti. Tako postane umetniški satelit. Tehnološka zamenjava za njeno telo dobi tri računalniške programe. Prvi vsebuje vse vloge, ki jih je v svojem življenju odigrala. Drugi program vsebuje vse informacije o njenem telesu, njen DNK in informacijo njenem skeletu, o prozornem bloku gobaste kostnine. Tretji program pa vsebuje nabor mimov njenega obraza. Razpon od tragedije do komedije.

 

Satelit bo v realnem času prenašal vse naštete informacije v globino vesolja in na Zemljo. Tako bo Milena Grm tudi po smrti teleprezenčno prisotna. Visokorazvita tuja inteligenca bi jo lahko iz tega nabora informacij rekonstruirala. Predvsem bi skozi nabor njenih vlog doživela človeka! V Mileni Grm sta sobivali klasična omika in naklonjenost avantgardi. Zadnja vloga, ki jo je Milena Grm igrala, je bila vloga Reke v drami Daneta Zajca z naslovom Otroka reke. Njene zadnje posnete besede, ki jih je izgovorila na odru, bodo imele pomembno vlogo v umetniško-znastvenem satelitu.

 

Satelit je ogenj, njegov transforamcijski program pa plamen. Rad upiram v svetišče očesa abstraktno zgovornost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vzporedna država
3
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,614
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,398
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,278
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,192
06/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
07/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,745
08/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 690
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
10/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603