Komentar

Kako je igralka Milena Grm po smrti postala prvi umetniški satelit v vesolju

Komentar je neodložljiv tekst, ki ga zahteva največkrat zunanji dogodek. Z odzivom nanj prepoznaš sebe, kolektivno telo v dimenzijah, ki ga narekuje okolje. To je tekst o oltarju in odru. Z oltarja sem prinesel čisti ogenj, kar sem prižgal, pa ni bil čisti plamen (Goethe). 

16.06.2018 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Noordung   Milena Grm   satelit   predstava   Vsevold Emiljevič Meyerhold   MVP

Milena Grm igra v predstavi Noordung. Ko umre, se namesto nje na odru pojavi njena daljinsko vodena tehnološka zamenjava. Po njeni smrti se njen tehnološki znak namesti na orbiti - postane umetniški satelit.

Stojim pred Inštitutom za medicinske in biološke izzive. Draga bralka, dragi bralec, to je strokovni komentar o gledališki umetnosti. Natančno se zavedam, da je današnji tekst globoko povezan s strokovnimi problemi, a ker verjamem, da je v naši skupnosti ogromno število poznavalcev gledališča, bom pred vas razprostrl posebno igralsko nalogo, ki jo lahko zajamem le s pomočjo gledališke poetike. Pred vami bom obravnaval umetniško-znanstveni satelit, ki ga bom v najbližnji prihodnosti namestil skupaj z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem na nizko orbito (400 kilometrov nad Zemljo) s pomočjo Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Obravnaval bom tri njegove algoritme, ki so software umetniškega dela satelita. Še enkarat bi rad poudaril, da je to umetniško-znanstveni satelit.

 

Že več kot tri desetletja se zavzemam za združevanje umetnosti in znanosti v novo integralno znanje, ki še nima imena. Zagotovo pa ga bo dobilo daleč v prihodnosti. Pri meni se je začel proces njunega združevanja leta 1988, od gledališke predstave Zenit naprej. Da, tri desetletja so minila od tega, ko je aktivno vstopil v mojo umetnost mit Hermana Potočnika Noordunga. Z njim me je seznanil Darko Kragelj, rekviziter Slovenskega mladinskega gledališča. To je bilo davnega leta 1983. Hja, preteklosti in bodočnosti ni, obstaja samo absolutni zdaj.

 

V teh dneh intenzivno vstopam v svet raziskav bioloških problemov, ki jih sproža znanstveni segment satelita. Vstopam v razumevanje prisotnosti izjemnih bitij roscoffensis. Njihova zelena barva je posledica partnerstva med živaljo in zelenimi mikroalgami, vrsto Tetraselmis convolutae, ki se nahaja pod povrhnjico. Fotosintetična aktivnost mikroalg zagotavlja bitjem hranilne snovi. To partnerstvo imenujemo fotosimbioza, od "fotografije", "svetlobe" in simbioze "sožitje". Prek dinamike roscoffensisov bomo zajemali informacije, ki bodo poganjale algoritme igralcev in igralk. Da, to je eksperimentalni satelit. To je gledališka generalka za leto 2045!

 

 

 

Satelit bo vseboval tri osnovne algoritme, ki bodo sestavljali umetniški segment. To so algoritmi: BIO::GRAFIKA, BIO::LOGIKA in BIO::MEHATRONIKA. Zadnji algoritem smo še donedavnega imenovali BIO::MEHANIKA, a smo bili opozorjeni s strani znanstvenikov, da je bolj natančen izraz tistega, kar bo algoritem opravljal BIO::MEHATRONIKA. Na Zemlji bo premikal mehatronsko (mehansko in elektronsko) umetniško anteno. Zgodovinsko pa je biomehanika pomemben del novoveške gledališke prakse, ki jo je izumil umetnik, režiser Vsevold Emiljevič Meyerhold. (Mimogrede: Vsevolodov brat je živel v Sloveniji. Po njem se imenuje zaselek, ki se nahaja nad Logarsko dolino in pod Pavličevim sedlom, Mejerholdovo!)

 

Še enkrat: odločil sem se, da vam predstavim to navidez zahtevno logiko, ki pa je navkljub vsemu v svojem bistvu preprosta. Povejmo osnovna izhodišča. Umetniško-znanstveni satelit se imenuje UMBOT::MG. Najprej zakaj smo ga tako poimenovali? Beseda UMBOT izhaja iz slovanske besede ROBOT. V slovarju skupnih besed, ki ga v naši kulturi imenujemo slovar tujk, so besede večinoma latinsko-germanskega izvora. Slovani imamo v tej nadvse pomemebni knjigi zastopanih majhno število besed. Ena najpomembnejših med njimi in istočasno največkrat uporabljena slovanska beseda je ROBOT. Ta izhaja iz slovanske besede rabotnik oziroma delavec. Točno tako nas vidijo zahodne kulture. Ni treba iti daleč, samo pomislite na romansko poigravanje z besedami v Trstu: Slavi- Ščavi! Se pravi: Slovani - Sužnji!

 

V besedo UMBOT projeciramo emancipacijsko transformacijo. Ne več rabotnik, temveč umbotnik. Etimološko izhodišče - intelektualni bot. Um! Um! Um! Še več, mi, južnoslovanski narodi, imenujemo nadvse pomembno znanje, ki izhaja iz uma, umetnost. Hrvati umjetnost. Srbi umetnost. Mimogrede: Rusi umetnost imenujejo iskustvo.

 

In zakaj MG? To so kratice igralke Milene Grm, ki je prva leta 2011 zapustila proces Petdesetletne gledališke predstave NOORDUNG::1995-2045. Šest let prej, leta 1995, pa je sama sebi izbrala obliko umetniškega satelita, ki jo bo po smrti zastopal. To so storili tudi vsi ostali igralci. Tako je bila oblika njenega satelita že vnaprej natančno določena.

 

Na tem mestu se bom na kratko zadržal pri gledališkem fenomenu, ki ga imenujemo zasedba vlog. Seveda vam nimam namena razlagati pomena zasedbe v režimu gledališke umetnine. Naj vseeno izpostavim pomembnega, a ne najpomembnejšega segmenta gledališke umetnosti, obravnavanje čustvenega spomina. Zakaj sem ga v tem primeru prvega imenoval? Zato, ker sem Mileno Grm povabil k projektu predvsem zaradi svojega čustvenega spomina na gledališče. Tega ni zahtevala od mene dramska situacija, dramaturgija konflikta. V svojem bistvu je čustveni spomin sprožilec emomehanike, zaradi katerega v časovnih umetnostih jočemo.

 

Milena Grm je bila prva igralka, ki sem jo ozavestil kot transformacijsko bitje v trenutku, ko sem kot otrok prvič         vstopil v Slovensko mladinsko gledališče. Prav posebaj pa dve leti kasneje, ko mi je bilo štirinajst let in so me starši vpisali v gledališko šolo Pionirskega doma. Milena Grm je igrala v prelomnih predstavah, kot je Missa in A minor, velikana gledališke režije Ljubiše Ristića, in v famozni predstavi maestra Tomaža Pandurja Šeherezada. V petdesetletno predstavo je vstopila kot moje prvotno izročilo gledališča. Vanjo je vnesla tudi glasbeni element. Poleg tega, da je odlično igrala različne inštrumente, je tudi izvrstno pela. S svojim glasom je ozvočila Petdesetletno predstavo Noordung::1995-2045.

 

(Na tem mestu bi prosil urednika portala+, da vmreži v komentar zvočno maso, ki jo je Milena Grm s svojim znanjem o slovenski ljudski glasbi uvedla v predstavo. To je Ljubavna pesem iz Rezije, ki so jo v svet ponesli Beneški fantje.)

 

 

Ljubavna pesem iz Rezije.

       

 

Seštejmo: prvi umetniško-znanstveni satelit UMBOT::MG nosi ime po preminuli igralki Mileni Grm. Satelit je Milena Grm! Seštejmo in poenostavimo: Milena Grm, igralka, igra v predstavi Noordung. Ko umre, se namesto nje na odru pojavi njena daljinsko vodena tehnološka zamenjava. Po njeni smrti se njen tehnološki znak namesti na orbiti. Tako postane umetniški satelit. Tehnološka zamenjava za njeno telo dobi tri računalniške programe. Prvi vsebuje vse vloge, ki jih je v svojem življenju odigrala. Drugi program vsebuje vse informacije o njenem telesu, njen DNK in informacijo njenem skeletu, o prozornem bloku gobaste kostnine. Tretji program pa vsebuje nabor mimov njenega obraza. Razpon od tragedije do komedije.

 

Satelit bo v realnem času prenašal vse naštete informacije v globino vesolja in na Zemljo. Tako bo Milena Grm tudi po smrti teleprezenčno prisotna. Visokorazvita tuja inteligenca bi jo lahko iz tega nabora informacij rekonstruirala. Predvsem bi skozi nabor njenih vlog doživela človeka! V Mileni Grm sta sobivali klasična omika in naklonjenost avantgardi. Zadnja vloga, ki jo je Milena Grm igrala, je bila vloga Reke v drami Daneta Zajca z naslovom Otroka reke. Njene zadnje posnete besede, ki jih je izgovorila na odru, bodo imele pomembno vlogo v umetniško-znastvenem satelitu.

 

Satelit je ogenj, njegov transforamcijski program pa plamen. Rad upiram v svetišče očesa abstraktno zgovornost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.092
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.845
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.706
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.079
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.156
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.808
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.992
08/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.393
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.652
10/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.525