Razkrivamo

Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju

Potem ko je Spomenka Hribar v soboto predsedniku republike napisala javno pismo, v katerem mu polaga na srce, naj mandata za sestavo vlade v nobenem primeru ne podeli Janezu Janši, je zdaj Dimitrij Rupel napisal odprto pismo obema, Spomenki Hribar in Borut Pahorju. Profesor Rupel ugotavlja, da je vrsto let sodeloval z Janšo in da se je z njim tudi razhajal, vendar pa po njegovi oceni trenutno v Sloveniji med šefi strank enostavno ni boljšega kandidata za predsednika vlade.

17.06.2018 20:09
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   volitve   vlada   mandatar   Borut Pahor   Spomenka Hribar   Dimitrij Rupel   Janez Janša

Foto: NSi.si

Glavno sporočilo Spomenkinega odprtega pisma pa je seveda, da Janša ni primeren za predsednika vlade, kar pomeni, da bi predsednik vlade moral postati nekdo drug.

Draga Spomenka, spoštovani predsednik!

 

Predsednik republike je 7. junija 2018 (neformalno) napovedal, da bo kot mandatarja za sestavo vlade predlagal relativnega zmagovalca volitev Janeza Janšo, 15. junija pa je bil - ob podpisovanju ukaza o sklicu prve seje Državnega zbora - za spoznanje bolj zadržan: omenil je sestanke z vodji poslanskih skupin, na katerih bo "preveril", ali obstaja možnost, da prvak zmagovite stranke dobi primerno parlamentarno večino, nakar je interpretiral Janšo. Ta je bil izjavil, da v primeru, če bi "parlamentarno večino užival nekdo drug", mandata sploh ne bi sprejel. Sobotna priloga Dela je 16. junija 2018 objavila odprto pismo Spomenke Hribar predsedniku Borutu Pahorju z naslovom "Da ne bo smeh naših otrok in otrok naših otrok bolj grenak" (vir). Hribarjeva predsedniku Pahorju očita, da je - v primeru podpore Janši - podlegel vtisu avtoritarnosti in "močne osebnosti", čeprav takšne osebnosti niso vedno verodostojne.

 

Zadeve, o katerih pišeta oz. govorita Spomenka Hribar in Borut Pahor, niso preproste, vendar so pomembne. Bojim se, da utegnejo povzročiti resne nesporazume in škodljive posledice. Da s svojim oglašanjem ne bi povzročil dodatnih zapletov in težav, bom - kot se reče - konstruktiven: čim bolj se bom izogibal kritiki, očitkom in obtožbam, z eno besedo, brezobzirnosti, ki je sicer značilna za aktualna politična soočanja. Obe osebi iz naslova tega prispevka spoštujem, ju do neke mere razumem in (do neke mere) celo podpiram.

 

Če se držim pravkar zapisanega pravila, moram Spomenki Hribar priznati veliko imenitnih dosežkov, povezanih z razkrivanjem zatemnjenih plati slovenske zgodovine. Bil sem urednik zbirke Znamenja, v kateri je po dolgih in dramatičnih pogajanjih - zaradi prispevka Spomenke Hribar "Krivda in greh" - leta 1987 izšel Kocbekov zbornik. Hribarjeva je bila privržena sodelavka in urednica Nove revije, po volitvah leta 1990 pa energična poslanka Slovenske demokratične zveze. Največ lovorik pa tudi sovražnih napadov si je prislužila zaradi nepopustljive drže glede narodne sprave. Bila je prepoznavna in značilna osebnost slovenske pomladi, trn v peti komunističnemu režimu, Udbi, navsezadnje pa se je sprla celo z nekdanjimi prijatelji in se oddaljila od izročila, ki ga v pomanjkanju boljše besede imenujem konservativno. Njen poziv iz leta 1992 - "Ustavite desnico" - je pomenil političen in mentalni preobrat. Po vsej priliki je bil slabo formuliran, izrabljen tudi v nasprotju s svojim namenom, na levici so ga sprejeli z navdušenjem, med konservativci ("na desnici") pa z ogorčenjem.

 

Na neki način se pri odprtem pismu Spomenke Hribar predsedniku Pahorju zgodba ponavlja.

 

Hribarjeva Pahorju zameri napoved, da bo za mandatarja predlagal Janšo. Na neki način strelja mimo tarče, saj se je Pahor v tednu po sestanku z Janšo že nekoliko popravil. Nato trka na odprta vrata, ko razlaga pomen narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno. Pahor najbrž ne bi ugovarjal njenemu stališču, da je "v temelju naše osamosvojitve in samostojnosti Republike Slovenije" prav ta boj, ne pa kolaboracija. Na tej točki bi Hribarjeva morala pojasniti, kaj pomeni "v temelju", saj se je Slovenija osamosvojila in postala samostojna šele leta 1991. Nemara bi lahko zagovarjali tezo, da je SFRJ predstavljala koristno etapo v razvoju slovenske državnosti, čeprav seveda ni predstavljala koristne etape v razvoju slovenske demokracije.

 

Glavno sporočilo odprtega pisma pa je seveda, da Janša ni primeren za predsednika vlade, kar pomeni, da bi predsednik vlade moral postati nekdo drug: bodisi Marjan Šarec, kateri drugi predsednik parlamentarne stranke ali nemara nekdo tretji. Ob tem sem se spomnil, da je Hribarjeva nekaj let nazaj za predsednico vlade predlagala Majo Brenčič-Makovec.

 

Pri vsem tem gre za vprašanje, ali se predsednik republike pri predlogu mandatarja lahko izogne relativnemu zmagovalcu oz. upoštevanju njegove prednosti pri sestavljanju vlade. Če pogledamo druge demokratične države, bomo ugotovili, da to ni mogoče. Po objavi volilnih rezultatov v Nemčiji ali v Avstriji nihče ni dvomil, da je prva na potezi zmagovalna stranka, drugouvrščena pa se poteguje za mesto v vladi ali pove - kot se je sprva zgodilo v Nemčiji pri socialnih demokratih - da bo ostala v opoziciji. Da bi vlado takoj po volitvah sestavljala drugouvrščena stranka, ki ima komaj polovico toliko poslancev kot prvouvrščena, je pravzaprav nezaslišano.

 

Nekateri so kot primer prevzemanja pobude s strani drugouvrščene stranke dajali Janševo koalicijo iz leta 2012. Pri tem pozabljajo, da je morala SDS, ki je za prvouvrščeno stranko zaostala samo za 2%, počakati, da je spodletelo Zoranu Jankoviću, ki so ga bili proti vsem merilom evropske politike - ali vsaj z dvojnimi merili - na nebo prikovali patentirani levičarski in drugi preganjalci Janeza Janše. Oktobra 2011 je Jankoviću oprostilo vse finančne domislice in se mu na Magistratu priklonilo 26 političnih zvezdnikov: Igor Arih, Franjo Bobinac, Renata Brunskole, Marko Bulc, France Bučar, Iztok Čop, Žiga Debeljak, Branko Đurić-Đuro, Vesna V. Godina, Miran Goslar, Rajko Kenda, Ana Nuša Kerševan, Matjaž Kmecl, Mateja Kožuh Novak, Milan Kučan, Magnifico, Svetlana Makarovič, Jože Mencinger, Jože Mermal, Jerca Mrzel, Ranko Novak, Zoran Predin, Herman Rigelnik, Mojmir Sepe, Janez Stanovnik, Lojze Ude. Ne da bi pomislili, kako bi se znašel na bruseljskem parketu, so Jankovića prosili, naj prevzame oblast v državi. Po volitvah so nastopili zapleti, do nastopa vlade pa sta minila dobra dva meseca.

 

Predsedniku Pahorju se nemara zdita osebnost in značaj Janeza Janše nekaj posebnega in morda celo problematičnega, vendar vsi ti predsodki ugasnejo, če si poleg Jankovićevih predstavljamo nastope Marjana Šarca na Evropskem svetu, na vrhu Nata, na morebitnih srečanjih s predsedniki Francije, Kitajske, Nemčije, Rusije, Velike Britanije ali ZDA.

 

Enako kot Spomenka Hribar je svojo politično kariero v Slovenski demokratični zvezi in v parlamentu - pred 29 leti - začel Janez Janša. V 29 letih je Janša nemara kdajpakdaj zašel v skrajnosti, vendar ni kršil temeljnih demokratičnih pravil. So ga pa tekmeci in gospodujoči mediji vseskozi označevali kot negativca. Če nas ne prepričajo njegovi nastopi na t.i. soočenjih in če nam ni všeč njegov humor; če ne upoštevamo njegovega predsedovanja Evropskemu svetu leta 2008 in če nas ne zanimajo njegova knjižna dela, sta bila njegova nesporna dosežka pač organizacija vojaške obrambe in zmaga v desetdnevni vojni za Slovenijo. Janša po vseh kriterijih spada v Veliko generacijo, ki je ustanovila Slovenijo kot narodno državo.

 

Pisec teh vrstic nima od tukajšnjega pisanja nobene osebne koristi, ne pričakuje zahvale ali množičnega pritrjevanja. Glede na to, da je mnogo let sodeloval z Janšo in čeprav se je z njim tudi razhajal, ugotavlja, da trenutno v Sloveniji ni boljšega kandidata za predsednika vlade, ki ima za povrh še to prednost, da je zmagal na volitvah. Očitki Hribarjeve na Janšev račun tupatam zvenijo prepričljivo, vendar je ta vtis bolj kot rezultat neodvisne analize posledica medijske masaže in dolgoletnega ponavljanja enakih argumentov, čeprav noben ni prestal sodne preizkušnje. Da pa Janez Janša ne bi podlegel skušnjavam močnih osebnosti, ki jih nekoliko nevljudno in neustrezno navaja Hribarjeva, potrebuje koalicijskega partnerja. Če to ne bo hotel biti Šarec, ki si po vsem videzu želi postati voditelj še bolj kot Janša, bi bil primeren Miro Cerar, da o Mateju Toninu sploh ne govorim.

 

S spoštovanjem!

 

Dimitrij Rupel

 

Ljubljana, 17. junija 2018

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
9
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,605
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,982
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,005
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,846
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 973
06/
Balkanski posli Dragana Šolaka: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 706
07/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 956
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 823
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 833
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 787