Komentar

Vesolje je res ogomna potrata prostora

Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa in njegov filmski opus, bi bil moj odgovor nikalen. Ampak že samo to, da je bil izbran v selekcijo fimskega festivala Kino otok, ga dela posebnega. Zaradi tega, ker izolski festival predstavlja avtorske in eksperimentalno izjemne filme. 

24.06.2018 07:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kinotok   Izola   Johann Lurf   Zvezda   vesolje   Hubble   zvezdno mesto

Vesolje je, navkljub vsemu, prostor materije.

Film Zvezda, ki ima naslov zapisan z znakom zvezde, je imel projekcijo najprej v Izoli, šele kasneje v Kinu Dvor v Ljubljani. Najbrž je bil Johann Lurf prisoten na obeh projekcijah. Ni mi znano kako sta ga sprejela avditorija in ali sta ga sploh reflektirala. Sam sem si ga ogledal na posebni projekciji. Splet okoliščin je sprožil dogodke tako, da si filma nisem ogledal v kinematografu, temveč na ekranu. Le moji ekrani mi kažejo, da živim v XXI. stoletju. Tako sem vstopil v devetindevetdesetminutno filmsko nežnost. Že žanr filma mi je dal takoj vedeti, da imam pred sabo filmskega anarhista. Vse režiserje, ki proizvajajo filme postprodukcijske zvrsti, imam za anarhiste. Tako jih doživljam, tudi če to niso. Johann Lurf je proizvedel žanrovski film, ki je v mojem vrednostnem sistemu postavljen zelo visoko. To je postprodukcijska zvrst. Tako jo sam imenujem. Ne vem, od kod mi to? Filmarji jih označujejo s "found fottage" filmi. To so filmi, ki preskočijo fazo snemanja. Po konceptualizaciji je njihovo snemanje preprosto nepotrebno. V postprodukciji izvedejo montažni manever, ki proizvede produktni fenomen - film. Zato ga imenujem, verjetno pa še kdo, postprodukcijski film.

 

Digresija I. / Na samem vrhu moje vrednoste lestvice filmske umetnosti so filmi: Sence pozabljenih prednikov, Sergej Parajanov, Salo ali 120 dni Sodome, Pier Paolo Pasolini, Ura, Christan Marclay. Konec I. digresije.

 

Digresija II. / Ura Christana Marclaya je postprodukcijski film! Med drugimi postprodukcijskimi filmi mojega izbora so: Blazni Fritz, Tatjana Didenko in Vladimir Sorokin, Finalni rez: Gospe in gospodje, Gyorgy Palfi. Konec II. digresije.

 

Postprodukcijski film je film cineasta, ki je narejen najprej za cineaste in šele kasneje za vse druge. Film Zvezda je konceptualiziran tako, da v njem gledamo nočno zvezdno nebo iz petstotriinpetdesetih filmov. Zmontiranih je petstotriinpetdeset prizorov zvezdnega neba v nežno celoto. Gledamo zvezdno mapiranje filmske zgodovine, zbirko enorodnih motivov od leta 1905 do leta 2017. Filmski režiser jih ima namen neneho dopolnjevati z novimi in novimi kadri zvezd in zvezdnega neba do konca svojih dni.

 

Tako je, v filmu gledamo zvezde!

 

To je film za zaljubljene v film, za filmske odvisnike. Njegovo zajemanje zvezdnih kadrov izhaja iz kronološkega zaporedja filmske zgodovine. V novi filmski celoti kadri dobijo svoj transcendetni dom. Še zdaj ne vem, ali je film antinarativna brzica ali je upočasnjen ravninski veletok. V vsakem primeru je to velefilm. Ko vstopimo vanj, mu lahko pristopimo na različne načine. Lahko ga gledamo skozi oči razvoja filmske umetnosti ali razumevanje zvezdnega prostora. Vse to proizvedejo ultimativni ultra rezi.

 

Prva bližnja asociacija in prvi mit. Ponovimo, mit je kratko povedana pripoved: Ko so na Hubblovi astronomski opazovalnici od 24. septembra leta 2003 do 16. januarja leta 2004 znotraj projekta Ultra Deep Space Field opazovali ozvezdje Fornax, je bila znotraj njenega izbranega kvadrata, na katerem ni bilo do takrat vidnega nobenega ozvezdja, zvezd, kaj šele galaksij, vidna samo črnina. Astronomi so se morali pri direkciji orbitalne opazovalnice zelo potruditi, da so dobili privoljenje in omejen čas za opazovanje izbrane koordinate. Seveda si lahko mislite, da je vsaka ura opazovanja na tako dragoceni napravi zelo draga in da je več kot razumljivo, da morajo biti opazovanja smisleno projektirana. Načrt opazovanja Ultra Deep Space Field pa je bil samo na videz nesmiselen. Želel je opazovati kavadrat, na katerem ni bilo vidinih nobenih znakov zvezdnih pulsacij ali drugih senzacij. Po končanem astronomskem opazovanju smo dobili presenetljive rezultate: izza črnega nebesnega svoda ja zasvetilo na desettisoče ozvezdij in galaksij, na stotisoče zvezd. Tako je, za nebesno črno se nahaja neverjetna množica zvezdnega življenja. Konec asociacije.

 

Film Zvezda je film o vesolju, ki tematizira mimetični realizem zvezdnega polja, mimezis v različnih A in B filmskih produkcijah. To je film, ki pomiri predvsem obsesivno nervozne, z operacijo enoznačnosti odpre v nas religiozna čustva. Gledalec med filmom gleda v svojo notranjost, če vstopi v projekcijo nepripravljen, ga ta v hipu vrže ven iz kino dvorane tako kot demona popeče blagoslovljena voda, ko vstopi v posvečen protor.

 

Druga bližnja asociacija in drugi mit: Ko sem se leta 1998 na selekciji za kozmonavta v Zvezdnem mestu znašel v simulatorju medplanetarnega poleta, v kokpitu vesoljskega plovila Buran (Nevihta), mi je inštruktor najprej določil smer poleta na zvezdni karti ter hitrost plovila. Kmalu se je na sferičnem ekranu pokazalo črno zvezdno nebo in istočasno dinamika leta. Nobene hitrostne dinamike ali spreminjanja obdajanja ni bilo. Ta je bila minimalna, mini-minimalna. Simulacija hitrosti je bila velika, vse pa se odvijalo počasi. Razmerja prostora so bila ogromna, subjektivni čas pa upočasnjen. Da, vesolje je res ogomna potrata prostora. Konec asociacije.

 

V izvornih filmih, ki sestavljajo Lurfov film, vidimo zvezdno nebo gledano skozi trik kamero, vidimo izumljanje pogleda, premikanje med zvezdami v trodimenzionalni črni. Svojo idelano publiko ima na filmskih festivalih eksperimentalnega filma in v programih muzejev za sodobno umetnost, kjer je auditorij senzibiliziran za različne dimenzionalnosti in formate umetnin. V prostorih, kjer ima gledalec zavest o tehnologiji. Tehnologija je manifestacija metafizike. Postprodukcijske filme gledamo v izoliranem času v izbranem kontekstu. S tem, ko gledamo spremembo filmske tehnologije, se spreminja naše razumevanje kozmičnega prostora.

 

Montaža v Lurfovem filmu je drugačna kot pri drugih postprodukcijskh izdelkih, ker bolj poudarjeno sledi zvočnemu korpusu montiranih kadrov. Minimalne spremembe motivike z različno zvočno maso in glasbeno strukturo proizvajajo zvočno intonacijo kadra. Gledalec nežno pada po slapovih zvočnih prehajanj, ki na določenih mestih ilustrirajo vesoljskost, na določenih pa artikulirajo elektronsko pulsiranje.

 

Spoji v filmu so diskretni in tiho privlačni, posegi pa navdušujoči - kot da bi hoteli dešifrirati nekaj zelo zahtevnega, zakritega. Seveda gledamo popolnoma nov film, velik kozmistični stolp nedoumljivega in hkrati minimalističnega. Vesolje je, navkljub vsemu, prostor materije. Mogoče pa je vseeno matrica, verjetno montaža obojega.

 

Zgodovina filma je v svojih tisočih in tisočih filmih proizvedla neverjetno količino kadrov in sekvenc, ki se vrtijo okrog izbranih motivov. Postprodukcijski film je tehnika posvajana in uvrščanja tega materiala, urejenega in pripravljenega za interpretacijo.

 

Takoj, ko sem prepoznal konceptualizacijo filma, sem pogledal na seznam, iz katerega je Johann Lurf črpal svoj montažni inventar. Moj komični um si je takoj zadal nalogo: Poglej, če je uvrščen fenomenalen znanstveno-izobraževalen film Doroga k zvezdam (Pot k zvezdam) Pavla Kušanceva iz leta 1958, ker če je, potem za filmom stoji resna raziskava. Seveda je uvrščen! In čisto na koncu: vedno me je pri postprodukcijskem filmu zanimalo, kako rešujejo vprašanja avtorski pravic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
0
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinjaMirjana Kasapovićje v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ga ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,161
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,233
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,316
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,651
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,031
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,423
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,250
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,507
09/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,738
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,876