Komentar

O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak

S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. Neposreden dokaz za to je projekt Botrstvo, ki nam z vsako novo akcijo in zgodbo pokaže zrcalo in nas opominja, da je Slovenija v bistvu - Darfur. Botrstvo je eden od projektov, ki je nastal v odgovor na vedno večjo potrebo po socialnih storitvah, ki jih država več ne zagotavlja v tolikšni meri in tako kakovostno, kot bi bilo za socialno šibke sploh še dostojno.

26.06.2018 23:54
Piše: Kristjan Lapuh
Ključne besede:   Botrstvo   Darfur   SMS   pomoč   dobrodelnost   Slovenci   Milojka Kolar Celarc   Maja Makovec Brenčič   Anja Kopač Mrak

Nekatere organizacije z dobrodelnostjo v osnovi širijo svoja verska prepričanja, nekatere bolj pragmatične organizacije pa sredstva, namenjene za dobrodelne namene, plemenitijo z dajanjem poceni kreditov.

Slovenci smo veliki dobrodelniki in to sami sebi potrdimo vsakič, ko se v naših podalpskih krajih kaj neprijetnega zgodi. V bistvu ni potrebna ravno naravna katastrofa, kot je bil recimo nesrečni potolčeni Črnomelj, da vidimo, kako smo veliki kljub temu, da smo tako majhni. Otrok oziroma družin v pomanjkanju je vedno dovolj, tako da dobrodelnega duha ne zmanjka skozi celo leto. Daleč so časi, ko smo v Sloveniji srčno zbirali sredstva "za Darfur", takrat na filantropsko pobudo Janeza Drnovška.

 

In ravno v tem je problem.

 

Afriški otroci so se bolj ali manj popolnoma umaknili slovenskim in tu stvari počasi postanejo sumljive. Je slovenski otrok tako reven, da potrebuje toliko pomoči od preostalih Slovencev skozi celo leto? Ali nekateri Slovenci živijo tako blizu roba revščine, da odpove vse - razen sočutja sodržavljanov, ko jih prizadene malo hujše neurje? Pred dobrim desetletjem, ko smo - preko raznih ustanov - za Darfur zbrali poinflacijski miljon evrov, tega ne bi upali niti sanjati. Po počasni normalizaciji stanja pa nekritično zbiramo po en euro za strešnik v Črnomlju. A kaj s tem pravzaprav dosežemo? Na kratek rok je to zelo jasno in merljivo, kupimo namreč strešnik, zvezek, počitniški dan ali košček dostojnosti trem dečkom, ki so nekako še živi brez ogrevanja. Na dolgi rok pa smo Slovenci uspeli najti le še eno samouničujočo spiralo, ki jo bomo jezdili z vsem navdušenjem odvisnika in percepcijo mrtveca.

 

Celotna ideja večjega dela dobrodelnosti ima za predpostavko, da nekaj, kar bi morala biti osnovna človekova pravica, postane opcijsko, odvisno od tebe, mene, od nas, od ljudi okoli nas, od "civilne družbe". Ko berem o otrocih, ki so v hudi stiski in jim starši enostavno ne zmorejo več nuditi dostojnega življenja, rehabilitacije ali okolja, in sami ali nekdo drug za njih prosi za pomoč, si zadnje čase kot mentalno vajo predstavljam Milojko Kolar Celarc, ki mi pod nos porine šestletnika z možganskimi poškodbami in me skozi stisnjene ustnice sprašuje, zakaj mu ne privoščim dostojnega življenja.

 

Pridruži se ji še Maja Makovec Brenčič, ki me nagovarja, naj vendar premislim, zakaj bo zaradi mene toliko otrok brez šolskih potrebščin, če od mene potrebujejo samo en SMS in bo zadeva ad acta. Anja Kopač Mrak me po Ljubljani lovi z avtobusom, polnim otrok, ki želijo na počitnice. Saj samo na slovensko obalo. Le pet evrov od tebe, tebe in tebe, pa gredo lahko vsi. Letos. Za en teden. Se vidimo naslednje leto, ko pride nova generacija revežev, ki še niso uspeli videti morja. Imajo čisto nove izvorne zgodbe in vsaj polovica jih ima uši.

 

S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. Neposreden dokaz za to je projekt Botrstvo, ki nam z vsako novo akcijo in zgodbo pokaže zrcalo in nas opominja, da je Slovenija v bistvu - Darfur. Kako lahko nekritično posežemo k denarnicam in mobilnim telefonom, ko vendar zbiramo večino časa denar za nekaj, kar je tako globoko pod pragom revščine, da bi nas moralo biti vse kolektivno sram? Botrstvo je torej eden od projektov, ki je nastal v odgovor na vedno večjo potrebo po socialnih storitvah, ki jih država ni več zagotavljala v tolikšni meri in tako kakovostno, kot bi bilo za socialno šibke sploh še dostojno.

 

V povzetek - ena od organizacij, ki delujejo na področju socialnega varstva, se je uspela organizirati na način, da aktivno išče tiste najbolj socialno prizadete in jih, enostavno rečeno, povezuje z donatorji. Če v mislih zamenjamo Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, nosilca projekta Botrstvo, s Centrom za socialno delo, in donatorje za davkoplačevalce, dobimo sliko delujoče države. Sicer zelo izkrivljeno sliko, ampak sliko nečesa takega, kar bi moralo pri vsem, kar je še v tej državi poštenega, obstajati. V resnici pa lahko le zaključimo, da CSD pri vseh svojih zaposlenih in resursih, ki jih ima, s trenutno obstoječo zakonsko podlago ne more poskrbeti za nekaj, kar pri vsej zdravi pameti in siceršnji blaginji te države sploh ne bi smelo obstajati. Botrstvo je iz "skromnih" 443 otrok od maja 2012 prišlo na preko 5.000 trenutnih varovancev, gospodarstvo pa ta čas raste in raste.

 

In ker se nam vse to še ne zdi dovolj sprevrženo, da brez kritične misli ne bi nakazali tistih nekaj evrov tu in nekaj evrov tam, so se vsemu skupaj pridružili še donatorji, ki to v resnici sploh niso. Hofer, naprimer, prodaja piškote, ki so več kot to, saj rišejo nasmehe tako kupcem kot tistim, ki so jim sredstva namenjena. V svojem piar sporočilu pozabijo omeniti veliki državni nasmeh, saj je projekt Botrstva v svojem obstoju poskrbel za 12 milijonov evrov prihrankov za slovenski državni proračun, in nasmeh vodje marketinga.

 

Pa smo pri marketingu. Kdor pomisli na Botrstvo, v zadnjih letih hote ali nehote poleg na Hofer pomisli še na Bauhaus, Gorenje, A1 in druge korporativne podpornike. Ko Val 202 poroča o uspešnosti akcij, kot je bila recimo prodaja Dončićevih superg Bauhausu, bi namesto, da se v imenu Botrstva in njegovih varovancev zahvaljuje donatorjem, moral - če bi želel biti iskren - zgodbo obrniti. Na radiu bi se moral oglasiti predstavnik Bauhausa in se zahvaliti revnim, da so revni in da so jim omogočili tako poceni priti na nacionalno radijsko postajo. Dejstvo je, da bi to izpadlo precej manj cinično, kot se sliši.

 

Če izgleda, da sem se posebej spravil na Botrstvo, je to nekoliko res, ampak ne zato, ker bi ta projekt delal kaj slabega. Dejansko so en redkih primerov projekta, ki poleg kratkoročno poskuša delovati bolj trajnostno in vplivati na zakonske spremembe, ki bi zaščitile socialno šibke, posebej na področju izvršb in deložacij. A spet se moramo vprašati, kje živimo, da moramo take težave sploh reševati?

 

Kje smo v letu 2018? Darfur je out, Slovenija je in. Donacije so včasih le podaljšek marketinga (na zahodu nič novega), glasbeniki z dobrodelnimi koncerti porivajo svojo glasbo tja, kamor najbrž ne bi prišla, če ne bi imela pečata ene od socialno ogroženih skupin, znane osebnosti pa krepijo svoj lik, ko se pojavljajo zraven kot dobrodajke. Nekatere organizacije z dobrodelnostjo v osnovi širijo svoja verska prepričanja, nekatere bolj pragmatične organizacije pa sredstva, namenjene za dobrodelne namene, plemenitijo z dajanjem poceni kreditov. Uspešne so tiste dobrodelne akcije, ki imajo večjo medijsko podporo ali šok vrednost, da zavrejo "viralno". Slovenci, ki bi itak konec tedna tekali ali kolesarili, si vsake toliko časa nadenejo drugačne majice in tekajo ali kolesarijo za denar, pri čemer se spremenijo iz navadnih ljudi v nekaj čisto drugega. Državi se to zdi super in fino, ker nekaj malega prihrani in na koncu smo srečni vsi. Pomoči potrebni se počutijo morda malo ponižani, ampak se lahko tolažijo s tem, da so vsaj pošteni.

 

Dobrodelnost očitno lahko povzroči veliko škode. To, da Slovenci tako radi priskočimo na pomoč, dolgoročno utrjuje splošno zavest, da so problemi, ki jih rešujemo preko dobrodelnosti, drugače nerešljivi in da bodo prisotni zmeraj, če ne bomo odprli svoje denarnice. Trenutno vlada nek tihi konsenz, da se lokalne revščine in brezdomstva ne moremo znebiti, lahko le nekako blažimo posledice. Živimo v svetu, kjer za metaforično žrtev spolnega nasilja zbiramo prostovoljne prispevke za kontracepcijo. In živimo v svetu, kjer lahko z enim SMS kupimo en strešnik nekomu, ki misli, da je točo nanj poslal NATO, namesto da bi mu zagotovili boljšo izobrazbo. Če bi Slovenci tako množično in pogosto pritiskali na konkretne državne ustanove, kot pritiskamo na "pošlji", bi morali doseči vsaj nekaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,415
02/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,819
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,646
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,790
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,463
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 956
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,743
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 791
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 785
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,534