Komentar

V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija

Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor na povsem preprosto vprašanje: "Ali si lahko privoščimo neodločno, programsko mavrično vlado, ki bi škodovala slovenski ekonomski, finančni in socialni stabilnosti?" Kajti države ne bo konec, če vlado s polnimi pooblastili dobimo septembra ali celo oktobra, bo pa nemogoče predvideti tveganje, ki ga predstavlja izvolitev premierja brez omembe vrednih političnih ali vsaj vodstvenih izkušenj in brez kakršnega koli mednarodnega pedigreja.

28.06.2018 17:42
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koalicija   vlada   Marjan Šarec   Natureta   Janez Janša   mandar   Borut Pahor   Miro Cerar   Matej Tonin   Alenka Bratušek

Je agresivni "izgon" Milana Brgleza iz Cerarjeve stranke pravzaprav uvertura v Janševo koalicijo, v kateri sta mišljeni še NSi in strančica Alenka Bratušek

S podobnimi dilemami, predvsem pa za svoje lastne koristi optimalnimi scenariji se prav zdaj ne ukvarjajo le v vodstvih vseh devetih parlamentarnih strank, medijskih hišah in v uradu predsednika republike. Na trnjih so tudi zakulisni botri, lobisti in upokojene politične veličine. Vsak poskuša kar najbolje prodati svojo zgodbo o tem, kaj bi bilo za Slovenijo v danem trenutku najboljše ali pa vsaj najmanj škodljivo. Zaradi tega tihega spopada se v zadnjem tednu ali dveh posledično in zlasti opazno povečuje pritisk na medije in socialna omrežja. Z enim samim namenom: v pomembnem delu javnosti, ki je (še) neodločen, ustvariti občutek, da bi bila desnosredinska koalicija - za razliko od levosredinske - pogubna za državo. Da bi, če bi premier slučajno postal Janša ali nekdo drug iz SDS, po slovenskih ulicah marširali nekakšni lokalni nacisti z našitki v gotici; da bi novi režim preganjal kritične novinarje in uvedel cenzuro, nadlegoval nevladne organizacije in se zgledoval po Putinovem, Orbanovem ali Vučićevem avtokratskem modelu vladanja; da bi se takšna vladna ekipa šla grobo in nečloveško neoliberalno ekonomsko politiko, ki bi "vso državno lastnino razprodala tujcem", privatizirala javno zdravstvo in šolstvo; da bi novi oblastniki pod pritiskom esesovcev, oprostite, esdeesovcev iz države deportirali nezakonite priseljence, vzpostavili nazaj vojsko in obveščevalno službo, kadrovsko in materialno okrepili policijo in tako dalje.

 

Niso vsi našteti "ukrepi" povsem izmišljeni ali nemogoči. Predvsem ko gre za zagotavljanje nacionalne varnosti bi bila "JBTC koalicija" (Janša, Bratušek, Tonin, Cerar) kot neke vrste protiutež kamniški "Natureta koaliciji" Marjana Šarca, zanesljivo voda na mlin tistim, ki imajo kritično distanco do politike odprtih meja za migracije, multikulturalnosti (multi-kulti), pacifizma, univerzalnega temeljnega dohodka itd. Normalno je, da imajo stranke glede teh izzivov nekoliko različna stališča. Edino, kar je merodajno, je to, da nobena na zaide v ekstreme, kajti v takšnem primeru nima kaj iskati na oblasti. Vprašanje je le, kako visoko postavimo tolerančni prag.

 

Ne glede na nekatere upravičene očitke, ki letijo na Janšo in še nekatere vidne kandidatke oziroma člane SDS, pa so vsi ti strahovi, ki preraščajo v paranojo, po mojem prepričanju nerealni in neupravičeni. Nekatere demagoške in skrajno populistične krilatice, ki smo se jih naposlušali v minulih letih, so tudi že izpete. Dramatiziranje z nekimi plakati lokalnih zafrustrirancev je doseglo celo razsežnosti absurda. Medijska svoboda je problematizirana kvečjemu s tem, da včasih meji že na anarhijo in da medijska zakonodaja ne regulira dovolj konkretno financiranja medijev. Tudi glede kritičnih novinarjev se Janši ni treba bati - proti sebi si jih je uspel zmobilizirati toliko, da (mu) jih zlepa ne bo zmanjkalo. 

 

Če torej želimo dobiti jasnejšo sliko, predvsem pa razumen pogled, se moramo otresti čustvenih manipulacij, dramatičnega pretiravanja in tudi - tej besedi se vsi iz nekakšne sramežljivosti ali politične korektnosti izogibamo - laganja. Laganje o posledicah, ki bi jih imela za državo koalicija, v kateri bi bila SDS, je postalo "legitimni" del političnega boja, kar je sicer obžalovanja vredno, vendar pa je laž v dobi digitalnih medijev in socialnih omrežij dobila že tako kratke noge, da je pogosto niti ne opazimo več.

 

 

***

 

Skratka, v nobenem primeru ne bo konec sveta, če bomo dobili mandatarja sredi poletja, premierja in vlado s polnimi pooblastili pa šele septembra oziroma jeseni. Kar se komu zdi (nepotrebno) zavlačevanje, je v resnici skrbno načrtovano taktiziranje, namenjeno ustvarjanju pritiska na nasprotnika in še posebej pripravi javnega mnenja. Kajti po dveh ali treh mesecih "prostega teka" bo vsaka anketa pokazala, da si 60 % ljudi želi zgolj vlado, takšno ali drugačno. Stara slovenska modrost namreč pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

 

Tisto, kar lahko napovemo s precejšnjo gotovostjo, pa je sledeče: niti Levice niti upokojenske stranke DeSUS ne bo v nobeni vladni kombinaciji, enako velja za SNS. Tisto, česar pa ne moremo izključiti, so notranja trenja v stranki Marjana Šarca (LMŠ) in predvsem SMC, kjer zadnja dogajanja potrjujejo scenarij, o katerem sem govoril že takoj po volitvah - da bi šla namreč ta stranka zavoljo Cerarjevega političnega preživetja v koalicijo tudi z hudičem. Prav v tej luči je agresivni "izgon" Milana Brgleza pravzaprav uvertura v Janševo koalicijo, v kateri sta mišljeni še NSi in Alenka Bratušek (ki namerava postopno "prevzeti" upokojensko volilno telo). O Brglezu generalno ne bi mogli reči nič negativnega - razen tega, da je bil za stranko, ki se poskuša mednarodno profilirati kot liberalna, daleč prevelik levičar. Včasih (zakon o tujcih) celo radikalni levičar.

 

Janša bo torej naredil vse, da se v prvem krogu elegantno odreče "pravici do mandatarstva", ki ga bo potem Borut Pahor ponudi Šarcu. Toda temu ne bo uspelo, kar pomeni, da se začne odvijati scenarij "Janševe koalicije". Ker je bil Matej Tonin že izvoljen za predsednika državnega zbora, bodo Cerarju verjetno ponudili mesto zunanjega ministra (avto s šoferjem in varnostnikom inclusive), Bratuškovi pa ministrsko mesto v Ljubljani ali kandidaturo za evropsko komisarko. V vsakem primeru se bodo znali dogovoriti glede delitve plena. Če se bo po Šarčevem fiasku odvil prav ta scenarij, potem bomo jeseni dobili vlado, v kateri bodo SDS, SMC, NSi in stranka Alenke Bratušek. V parlamentu ima načeloma zagotovoljenih najmanj 47 glasov, dva več kot jih potrebuje, za izvolitev pa jim bodo diskretno priskočili na pomoč še štirje poslanci SNS in oba predstavnika manjšin.

 

 

***

 

Morda bo kdo oporekal tem zaključkom z argumentom, da je bila izvolitev Mateja Tonina za predsednika državnega zbora, ki je bila deležna izjemno velike podpore (zanj je glasovalo takorekoč 90 % poslank in poslancev), vseeno nekaj pomeni. Namreč to, da je Marjan Šarec, ki je bil formalno prvopodpisani predlagatelj Toninove kandidature, s tem že sestavil de facto koalicijo, v kateri je tudi NSi, in tako postal "bodoči premier". No no, kamniški župan je kvečjemu nasedel inteligentno nastavljeni zanki in sam aktivno pripomogel k sestavi bodoče koalicije, v kateri pa njega ne bo, ker ga ne potrebujejo.

 

Da se Cerar - ki se je medtem znebil Brgleza - potihem približuje koaliciji z Janšo, kažejo tudi zadanji kapitalski premiki na gospodarskem področju. Kitajski prevzem Gorenja se brez privolitve države ne bi zgodil, Cerar in Počivalšek pa si tega pred volitvami nista mogla privoščiti. Tudi prodaja NLB je ena izmed tistih točk, kjer SMC (in Bratuškova) niti slučajno ne delita mnenja z radikalno Levico oziroma populističnima SD in DeSUS.
 
 
Nasploh ni nepomembno, kakšna pričakovanja imajo glede prihodnje vlade t.i. gospodarstveniki. V tem kontekstu je potrebno vedeli najmanj troje: 
 
 
 
(1) da pri nas politika bistveno manj vpliva na gospodarstvo kot pa obratno;
 
 
(2) da trenutna konjunktura, hkrati pa tudi počasi bližajoča se nova kriza - v razdobju enega do dveh let povečujeta interes gospodarstva, da je za krmilom države izkušena, čim bolj kompetentna in razmeroma liberalna ministrska ekipa (predstavjajte si grozo menedžerske in poslovne srenje, če bi v vlado vstopila Levica s svojim maoističnim ekonomskim konceptom), ki ne bo eksperimentirala ali se dve leti učila vladanja, pač pa bo krmilo prevzela takoj in igrala po preizkušenih notah;
 
 
(3) da ima liberalnejša JBTC koalicija (SDS+SMC+NSi+SAB) kompatibilnejša programska izhodišča na gospodarskem področju kot pa "Natureta koalicija". Načeloma velja ugotovitev, da v JBTC ni nikogar, ki bi forsiral neuresničljive, iracionalne ali socialno populistične ideje
 
 
 
Obrisi najverjetnejše prihodnje koalicije pa niso vidni le na področju gospodarske politike, pač pa bi jih lahko zaznali tudi glede sorodnih stališč, ko gre za druga področja. Denimo glede arbitraže in tožbe proti Hrvaški, vprašanja nedovoljenih migracij in zaščite schengenske meje, pa konsenza glede sprememb v javnem zdravstvu, privatizaciji trga zdravstvenih zavarovalnic, prodaje NLB, slovenske vojske itd.
 
 
Prednost koalicije JBTC je izrazito proevropska mentaliteta vseh njenih članic. Bratuškova je bila, tega ne pozabimo, poldrugo leto kot premierka v stalnem stiku s Komisijo, tudi njena ponesrečena komisarska kandidatura jo umešča med najbolj proevropsko orientirane slovenske politike.
 
Odgovor na uvodno vprašanje glede tega, kakšna bi bila najboljša vlad(n)a (koalicija), je torej večplasten, toda v vsakem primeru se že zdaj zdi, da bi bilo za državo manj tvegano, če krmilo prevzame desnosredinska koalicija. Takšno mnenje slišim od marsikoga, celo od tistih, ki na marajo Janše in ki niso nikoli volili SDS, vendar jih skrbi, da bi se kamniška koalicija soočala s preveč usodnimi vprašanji v zanjo najmanj ugodnem času. Racionalni razmislek je torej jasen, vendar je obenem tudi res, da se še vedno veliko ljudi glede politike preveč prepušča čustvom.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,612
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,395
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,277
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,190
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,744
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 577