Komentar

Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo

Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil zapeljevati prirodi, da se ohranjam na tem svetu. Menim, da bi se že v naslednjem trenutku s pomočjo absurdističnega humorja razblinil v absolutnem Niču. Monty Pythonovec John Cleese nas je prejšnji teden prek medijev s posladkano ironijo in z zunajzemeljskim motivom povabil v Zagreb, da si ga še zadnjič ogledamo, preden nas bo za vedno zapustil. Ko sem ga srečal na terasi hotela Esplanade, je že izgledal kot pohojen flancat. Kdo bi vedel, kje se je nahajal pred rojstvom?

01.07.2018 08:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   John Cleese   Zagreb   Vera Horvat-Pintarić   Ješa Denegri   Marinko Sudac   modernizem   Artis Historia   Peter Weibel   Umberto Eco   Bit International

Foto: Jutarni list

Umetnost je tisto, kar umetnostni zgodovinarji in drugi izbrani humanistični strokovnjaki napišejo o umetnosti v svojih zajetnih knjigah.

Zagreb je zame - poleg Ljubljane in Moskve - najpomembnejše mesto, v katerem intenzivno živim svoje umetniško življenje. Je neizpodbitno pomembno središče svetovne umetnosti! Če ne bi intoniral svojih premislekov s tistim, kar me zelo zelo navdušuje in bi se ne izogibal komentirati resničnosti, bi se moral današnji tekst začeti tako: Kljub temu, da je Zagreb zelo pomembno središče svetovne umetnosti, ga nenehno dekonstruira proto ruralna nacionalistična kulturna srenja in primestna nacistična subkultura. Zaradi tega zelo težko ohranja lastno sodobnost, s tem pa si onemogoča globinsko bodočnost. A navkljub sovraštvu, ki ga podžiga hrvaška kulturna kurija, je Zagreb upoštevanja vredna "mestna država umetnosti".

 

"Tak je i tak vezda bude", tako je in tako bode na veke vekov.

 

Prejšnji teden sem vanj vstopil skozi dve impresivni knjigi, ki govorita dva povsem različna jezika. Skupno jima je to, da ju je opremila na eni strani lepota, na drugi pa neverjeten intelektualni napor. Teologi bi rekli, da se je knjiga s svojim obredom izven liturgičnega prostora čaščenja s črkovnim zaporedjem napolnila z absolutno vsebino. Sam bi izgovoril skoraj identičen stavek s tem, da bi v izteku stavka napisal: Umetnost je s svojim obredom napolnila knjigo z razsvetljensko svetlobo. Obe knjigi povezuje vizualna umetnost. To je tekst o knjigi dr. Vere Horvat-Pintarić in o knjigi umetniške skupine Gorgona, avtorjev Marinka Sudca in dr. Ješe Denegrija.

 

Mimogrede: Pred kratkim sem videl v Mestni galeriji v Ljubljani razstavo mojega dolgoletnega zagrebškega prijatelja Tomislava Gotovca, ki ga že nekaj časa ni med nami. Naslov njegove razstave je bil: Ne sprašujte, kam gremo.

 

Eksplozijska shema prvega izdeleka: Knjiga Tradicija i moderna je veličastna znanstvena umetniško-zgodovinska študija, knjiga razprav. To je obdukcija umetnin velikanov evopske vizualne umetnosti. V knjigi beremo komprimirano preteklost, s pomočjo katere bomo lahko modelirali našo bodočnost. Knjiga je analiza in istočasno vrhunska sinteza. Predvsem to ni splošna zgodovina umetnosti, temveč problemska knjiga, ki temelji na izbranih umetninah pionirskega vala modernizma in avantgarde.

 

Knjiga je že devet let na knjižnih policah, a je končno dobila prostor tudi v moji knjižnici. S hrvaško besedo moderna v naslovu je mišljena stilna formacija - modernizem, ki je v knjigi obravnavan kot del svetovne tradicije, istočasno pa izhaja iz logičnih izhodišč velike tradicije, kar v svetovnem kontekstu ni ravno pogosta teza, ko premišljujemo modernizem. Knjiga je izšla kot prva v zbirki Artis Historia Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

 

Parafraziram: Umetnost je tisto, kar umetnostni zgodovinarji in drugi izbrani humanistični strokovnjaki napišejo o umetnosti v svojih zajetnih knjigah.

 

Nadaljujem: To je knjiga, ki sledi stotim letom, začne se v petdesetih letih XIX. stoletja in se konča sredi XX. stoletja. Umetniške tokove XIX. in XX. stoletja razume kot logično prehajanje iz ene celote v dugo. Predvsem modernizma ne razume kot zarezo v odnosu do preteklih stilov. Toda ne vem, kako bi se Horvat-Pintarićeva sočila s tezo dr. Petra Krečiča, ki več kot prepričljivo utemljuje, da ves modernizem temelji na anti-pozicijah, na zarezi, celo na dvojni zarezi med modernizmom in avantgardo.

 

Menim, da takšno knjigo lahko napiše samo nekdo, ki je rojen bolj na začetku stoletja, zaradi tega, ker se mu prehod iz stoletja v stoletje ne zdi tako zelo oddaljen, istočasno pa lahko brez zadržkov svoje vitalne energije usmerja v razumevnje nastalih aktualnih umetniških praks. Seveda ni "zgodovinjenja" brez zgodovinske distance.

 

Umetnostna zgodovinarka Vera Horvat-Pintarić je poleg knjige Tradicija i moderna napisala zame nadvse pomembno knjigo z naslovom Od kiča do večnosti (1979), ki sem jo v času objave kar pogoltnil. Že ob nastanku knjige je bilo jasno, da beremo knjigo za vse čase, knjigo industrijskega sveta in postindustrijskega sveta, ki bo razvil jasne nastavke za razumevanje tistega, kar se nam bo šele zgodilo. Poleg tega je konec šestdesetih let urednikovala umetniški reviji Bit Internacional, ki jo je ustanovil dr. Božo Bek. Danes revijo razumemo kot nosilko avantgardnih računalniško generiranih oblik umetnosti in drugih sodobnih prakas, ki izhajajo iz konstruktivistično-suprematističnega bazena. Naslovi tematskih številk revije Bit Internacional: Teorija informacij in nova estetika / Računalniki in vizualne raziskave / Ko stroji proizvajajo umetniška dela

 

V svoji knjigi Tradicija i moderna uprizarja predstave o umetniških idejah. Z virtuozno lahkoto je svoja strokovna orodja pripravila za razumevanje abstraktne stvarnosti. Zelo veliko umetnikov je na začetku XX. stoletja prišlo do robov raziskav abstrakcije, na noben način jih niso zmogli preseči.

 

Neplačan oglas: Sposodite si v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) obe knjigi - Tradicija i moderna in Od kiča do večnosti. Oglaševalci knjige radi napišejo, da je knjiga napisana v razumljivem jeziku!

 

Avtorica je v uvodu v knjigo Tradicija i moderna zapisala: Težko je razumeti sedanjost, še težje pa jo je razumeti kot zgodovino. Ali je zgodovina umetnosti le nabor in glorija umetniških produktov, ali pa ima zgodovina umetnosti svojo zgodovino? Zakaj veda sploh obstaja? Kaj je z zgodovino metodologij?

 

Peter Weibel v tem kontekstu zapiše: "Včasih se ustrašim, da smo živeli v popolnoma napačnen preričanju, navkljub temu, da smo se udeleževali in bili selektorji različnih umetniških manifestacij, da navkljub temu, da smo pisali debele knjige o umetnosti, organizirali velike pregledne razstave izbranim umetnikom, da na koncu odloča o tem katera umetnost bo potovala v bodočnost tisto, kar podpirajo in kupujejo banke ter hranijo v svojih trezorjih kapitalski mandarini. To je seveda le strah, na katerega moramo biti pozorni. Ker kakšen svet bi bil to, če bi ta misel obveljala?"

 

Tudi sam menim, da je abstraktna umetnost največji dosežek prejšnjega stoletja. Natančno se zavedam, da cena zagovarja popestetiko, vrednost pa opeva abstrakcijo. Vera Horvat-Pintarić: "Umetniško delo je lahko politični ali ekološki manifest, proziveden s kakršnimikoli sredstvi. Vsa sredstva so dopuščena ... s pomočjo novih tehnologij smo odkrili popolnoma nove možnosti: trenutna slika stvarnosti se digitalno preureja v novo sliko ali v serije slik."

 

Hej, to zapiše konec šestdesetih let!

 

Vera Horvat-Pintarić pozicijo postmodernističnega zgodovinjenja preprosto preskoči. Kot da bi preskočila to nepotrebno zarezo v naših življenjih, ki smo jo morali odživeti. Ni nam bila prihranjenja. Vse svoje življenje živi v visokem modernizmu, kljub temu, da je prijateljevala z ultimativnim postmodernistom Umbertom Ecom.

 

V knjigi lahko beremo o Draganu Aleksiću. V knjigi lahko beremo tudi o Ljubomirju Miciću. V knjigi je prisoten tudi Ervin Piscator. Ampak to, kar me je resnično razveselilo, je bilo to, da sem med več kot tisoč navedenimi imeni zagledal ime in delo arhitekta Josipa Seissela na straneh od 383 do 413.

 

Eksplozijska shema drugega izdeleka: Knjigo Gorgona avtorjev Marinka Sudca in Jaše Denegrija bom reflektiral naslednjo nedeljo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,415
02/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,808
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,646
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,788
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,463
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 956
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,743
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 791
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 785
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,534