Komentar

Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo

Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil zapeljevati prirodi, da se ohranjam na tem svetu. Menim, da bi se že v naslednjem trenutku s pomočjo absurdističnega humorja razblinil v absolutnem Niču. Monty Pythonovec John Cleese nas je prejšnji teden prek medijev s posladkano ironijo in z zunajzemeljskim motivom povabil v Zagreb, da si ga še zadnjič ogledamo, preden nas bo za vedno zapustil. Ko sem ga srečal na terasi hotela Esplanade, je že izgledal kot pohojen flancat. Kdo bi vedel, kje se je nahajal pred rojstvom?

01.07.2018 08:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   John Cleese   Zagreb   Vera Horvat-Pintarić   Ješa Denegri   Marinko Sudac   modernizem   Artis Historia   Peter Weibel   Umberto Eco   Bit International

Foto: Jutarni list

Umetnost je tisto, kar umetnostni zgodovinarji in drugi izbrani humanistični strokovnjaki napišejo o umetnosti v svojih zajetnih knjigah.

Zagreb je zame - poleg Ljubljane in Moskve - najpomembnejše mesto, v katerem intenzivno živim svoje umetniško življenje. Je neizpodbitno pomembno središče svetovne umetnosti! Če ne bi intoniral svojih premislekov s tistim, kar me zelo zelo navdušuje in bi se ne izogibal komentirati resničnosti, bi se moral današnji tekst začeti tako: Kljub temu, da je Zagreb zelo pomembno središče svetovne umetnosti, ga nenehno dekonstruira proto ruralna nacionalistična kulturna srenja in primestna nacistična subkultura. Zaradi tega zelo težko ohranja lastno sodobnost, s tem pa si onemogoča globinsko bodočnost. A navkljub sovraštvu, ki ga podžiga hrvaška kulturna kurija, je Zagreb upoštevanja vredna "mestna država umetnosti".

 

"Tak je i tak vezda bude", tako je in tako bode na veke vekov.

 

Prejšnji teden sem vanj vstopil skozi dve impresivni knjigi, ki govorita dva povsem različna jezika. Skupno jima je to, da ju je opremila na eni strani lepota, na drugi pa neverjeten intelektualni napor. Teologi bi rekli, da se je knjiga s svojim obredom izven liturgičnega prostora čaščenja s črkovnim zaporedjem napolnila z absolutno vsebino. Sam bi izgovoril skoraj identičen stavek s tem, da bi v izteku stavka napisal: Umetnost je s svojim obredom napolnila knjigo z razsvetljensko svetlobo. Obe knjigi povezuje vizualna umetnost. To je tekst o knjigi dr. Vere Horvat-Pintarić in o knjigi umetniške skupine Gorgona, avtorjev Marinka Sudca in dr. Ješe Denegrija.

 

Mimogrede: Pred kratkim sem videl v Mestni galeriji v Ljubljani razstavo mojega dolgoletnega zagrebškega prijatelja Tomislava Gotovca, ki ga že nekaj časa ni med nami. Naslov njegove razstave je bil: Ne sprašujte, kam gremo.

 

Eksplozijska shema prvega izdeleka: Knjiga Tradicija i moderna je veličastna znanstvena umetniško-zgodovinska študija, knjiga razprav. To je obdukcija umetnin velikanov evopske vizualne umetnosti. V knjigi beremo komprimirano preteklost, s pomočjo katere bomo lahko modelirali našo bodočnost. Knjiga je analiza in istočasno vrhunska sinteza. Predvsem to ni splošna zgodovina umetnosti, temveč problemska knjiga, ki temelji na izbranih umetninah pionirskega vala modernizma in avantgarde.

 

Knjiga je že devet let na knjižnih policah, a je končno dobila prostor tudi v moji knjižnici. S hrvaško besedo moderna v naslovu je mišljena stilna formacija - modernizem, ki je v knjigi obravnavan kot del svetovne tradicije, istočasno pa izhaja iz logičnih izhodišč velike tradicije, kar v svetovnem kontekstu ni ravno pogosta teza, ko premišljujemo modernizem. Knjiga je izšla kot prva v zbirki Artis Historia Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

 

Parafraziram: Umetnost je tisto, kar umetnostni zgodovinarji in drugi izbrani humanistični strokovnjaki napišejo o umetnosti v svojih zajetnih knjigah.

 

Nadaljujem: To je knjiga, ki sledi stotim letom, začne se v petdesetih letih XIX. stoletja in se konča sredi XX. stoletja. Umetniške tokove XIX. in XX. stoletja razume kot logično prehajanje iz ene celote v dugo. Predvsem modernizma ne razume kot zarezo v odnosu do preteklih stilov. Toda ne vem, kako bi se Horvat-Pintarićeva sočila s tezo dr. Petra Krečiča, ki več kot prepričljivo utemljuje, da ves modernizem temelji na anti-pozicijah, na zarezi, celo na dvojni zarezi med modernizmom in avantgardo.

 

Menim, da takšno knjigo lahko napiše samo nekdo, ki je rojen bolj na začetku stoletja, zaradi tega, ker se mu prehod iz stoletja v stoletje ne zdi tako zelo oddaljen, istočasno pa lahko brez zadržkov svoje vitalne energije usmerja v razumevnje nastalih aktualnih umetniških praks. Seveda ni "zgodovinjenja" brez zgodovinske distance.

 

Umetnostna zgodovinarka Vera Horvat-Pintarić je poleg knjige Tradicija i moderna napisala zame nadvse pomembno knjigo z naslovom Od kiča do večnosti (1979), ki sem jo v času objave kar pogoltnil. Že ob nastanku knjige je bilo jasno, da beremo knjigo za vse čase, knjigo industrijskega sveta in postindustrijskega sveta, ki bo razvil jasne nastavke za razumevanje tistega, kar se nam bo šele zgodilo. Poleg tega je konec šestdesetih let urednikovala umetniški reviji Bit Internacional, ki jo je ustanovil dr. Božo Bek. Danes revijo razumemo kot nosilko avantgardnih računalniško generiranih oblik umetnosti in drugih sodobnih prakas, ki izhajajo iz konstruktivistično-suprematističnega bazena. Naslovi tematskih številk revije Bit Internacional: Teorija informacij in nova estetika / Računalniki in vizualne raziskave / Ko stroji proizvajajo umetniška dela

 

V svoji knjigi Tradicija i moderna uprizarja predstave o umetniških idejah. Z virtuozno lahkoto je svoja strokovna orodja pripravila za razumevanje abstraktne stvarnosti. Zelo veliko umetnikov je na začetku XX. stoletja prišlo do robov raziskav abstrakcije, na noben način jih niso zmogli preseči.

 

Neplačan oglas: Sposodite si v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) obe knjigi - Tradicija i moderna in Od kiča do večnosti. Oglaševalci knjige radi napišejo, da je knjiga napisana v razumljivem jeziku!

 

Avtorica je v uvodu v knjigo Tradicija i moderna zapisala: Težko je razumeti sedanjost, še težje pa jo je razumeti kot zgodovino. Ali je zgodovina umetnosti le nabor in glorija umetniških produktov, ali pa ima zgodovina umetnosti svojo zgodovino? Zakaj veda sploh obstaja? Kaj je z zgodovino metodologij?

 

Peter Weibel v tem kontekstu zapiše: "Včasih se ustrašim, da smo živeli v popolnoma napačnen preričanju, navkljub temu, da smo se udeleževali in bili selektorji različnih umetniških manifestacij, da navkljub temu, da smo pisali debele knjige o umetnosti, organizirali velike pregledne razstave izbranim umetnikom, da na koncu odloča o tem katera umetnost bo potovala v bodočnost tisto, kar podpirajo in kupujejo banke ter hranijo v svojih trezorjih kapitalski mandarini. To je seveda le strah, na katerega moramo biti pozorni. Ker kakšen svet bi bil to, če bi ta misel obveljala?"

 

Tudi sam menim, da je abstraktna umetnost največji dosežek prejšnjega stoletja. Natančno se zavedam, da cena zagovarja popestetiko, vrednost pa opeva abstrakcijo. Vera Horvat-Pintarić: "Umetniško delo je lahko politični ali ekološki manifest, proziveden s kakršnimikoli sredstvi. Vsa sredstva so dopuščena ... s pomočjo novih tehnologij smo odkrili popolnoma nove možnosti: trenutna slika stvarnosti se digitalno preureja v novo sliko ali v serije slik."

 

Hej, to zapiše konec šestdesetih let!

 

Vera Horvat-Pintarić pozicijo postmodernističnega zgodovinjenja preprosto preskoči. Kot da bi preskočila to nepotrebno zarezo v naših življenjih, ki smo jo morali odživeti. Ni nam bila prihranjenja. Vse svoje življenje živi v visokem modernizmu, kljub temu, da je prijateljevala z ultimativnim postmodernistom Umbertom Ecom.

 

V knjigi lahko beremo o Draganu Aleksiću. V knjigi lahko beremo tudi o Ljubomirju Miciću. V knjigi je prisoten tudi Ervin Piscator. Ampak to, kar me je resnično razveselilo, je bilo to, da sem med več kot tisoč navedenimi imeni zagledal ime in delo arhitekta Josipa Seissela na straneh od 383 do 413.

 

Eksplozijska shema drugega izdeleka: Knjigo Gorgona avtorjev Marinka Sudca in Jaše Denegrija bom reflektiral naslednjo nedeljo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,960
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,213
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,044
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,527
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,207
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,417
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,121
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,381
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,019
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 806