Komentar

Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija

Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz helenizma, krščanstva in judovstva. Tako bo vse do konca dni humanistične Evrope. Ravno Evropa je tista, ki je dajala in še vedno daje legitimnost kritični inteligenci in kritični umetnosti, saj drugače sploh ne bi mogla biti to, kar je. Bila bi nakaj povsem nasprotnega. Nenehno nas opozarja na to, da se pretirano domoljubje in nacionalna vehementnost prej ali slej zaključita z zločinskim pogromom večinskih nad manjšinskimi, močnejših nad šibkejšimi.

15.07.2018 08:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ješa Denegri   neuvrščeni   Nove tendence   Gorgona   umetnost   Marinko Sudac

Foto: Porestina.info

"S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote."

Zakaj takšen uvod? Ker bom danes zapel visoko pesem kritični inteligenci. To je tekst o dr. Jerku Ješi Denegriju, beograjskemu zgodovinarju umetnosti in kritiku vizualne umetnosti, s katerim se te dni intenzivno srečujeva po zaslugi Marinka Sudca. To je visoka pesem o človeku, ki je sam po sebi evropska vrednota! Namesto, da bom po nepotrebnem s pridevniki in presežniki stopnjeval njegovo odličnost, bom raje vstopil v njegovo pripoved o prelomni umetniški razstavi Nove tendence, ki sem jo pred kratkim prek Gorgone posredno imenoval. Vzporedno z Novimi tendencami pa bi rad od Ješe Denegrija slišal mnenje o moji hipotezi, da so imele Nove tendence neposredno povezavo z začetkom gibanja "neuvrščenih" (1961), torej tistih držav, ki jih je povezovalo to, da so bile kolonializirane, ali pa so se ravnokar osvobodile od zahodne izkoriščevalske prevlade.

 

O Novih tendencah: Petindvajsetletni Ješa Denegri se je sredi poletja 1961 odpravil iz Beograda prek Zagreba v Split k staršem. Med tem, ko je čakal na večerni vlak Zagreb - Split, si je po ustaljeni navadi v mestu ogledal vse pomembne galerije in muzeje. Med njimi tudi Galerijo suvremene umetnosti, ki je ravno takrat razstavljala Nove tendence št.1. Doživetje razstave je bilo zanj tako intenzivno, da je v hipu doumel, da gleda nekaj izjemnega, nekaj česar ni bilo mogoče videti v tedanjih galerijah in republiških Salonih. Na prav poseben način je nanj delovala slika Piera Manzonija; zagledal se je v njeno zahtevnost. Slika ni vsebova nič drugega kot belo pigmentnost. V trenutku se je srečal z razumsko kompleksnostjo, oblikovano v dimenzijah umetnosti.

 

Ideja je naprava, ki proizvede umetniško delo.

 

Manzonijeva slika je mlademu zgodovinarju umetnosti, ki se je nedolgo tega odločil, da bo vse svoje analitične sposobnosti usmeril v sočasne umetniške prakse, sprožila možganski vihar najvišje stopnje. Vsak človek lahko dela umetnost, samo resnični umetnik pa zmore delati neumetnost! (Luis Aragon)

 

A to ni bila edina umetnina na razstavi, ki je nanj silovito učinkovala. Poleg mnogih sta ga prevzela tudi Julije Knifer, ki ga je poznal že od prej, in Ivan Picelj iz skupine EXAT 51 (Eksperimentalni atelje 51). Problemski učinek Novih tendec št.1 je bil z Denegrija tako intenziven, da si jih je čez dve leti že načrtno ogledal. Leta 1965 pa je Nove tendence št. 3 obiskal že v funkciji kustosa Muzeja savremene umetnosti iz Beograda. Tistega leta se je udeležil skupaj s svojo soprogo Biljano Tomić danes že znamenitega simpozija, ki je bil postavljen v baročni dvorani gradu Brezovica v predmestju Zagreba. Na njem so se vrstili briljantni prispevki tudi na temo tistega, kar bo Ješa Denegri kasneje poimenoval Konstrutivni pristop k umetnosti ali nekaj let kasneje Razlogi za drugo linijo.

 

Za Ješo Denegrija so bile Nove tendence tako pomemben sprožilec kot predavanja, ki jih pet let pred tem poslušal pri profesorju Krunu Prijatelju, ko je še študiral v Splitu zgodovino. Iniciacija prof. Prijatelja ga je tako močno spodbudila, da se je v drugem študijskem koraku v celoti posvetil zgodovini umetnostni. Razstave Novih tendenc pa so mu potrdile pravilnost odločitve, da vse svoje poklicno delovanje usmeri v sodobno umetnost. Vse svoje življenje je v celoti posvetil zgodovini umetnostni, tej čudežni vedi polni nepredvidljivega opazovanja in neposrednega delovanja. Tako je Ješa Denegri postal pomemben varuh spomina.

 

Primer: V februarskih dneh leta 1991 so iz mestne občine Palilula, ki je del Beograda, poklicali v Muzej savremene umetnosti zaradi urgentnega problema. Obvestili so jih, da je pred nedavnim umrl njihov občan, ki naj bi bil umetnik. Ker je živel v družbenem stanovanju, je bilo potrebno to stanovanje čimprej sprostiti za drugega najemnika. Ker pa je umetnik živel sam, brez bližnjih, so zaprosili muzejske strokovnjake, da ocenijo ali so umetniški predmeti pomembni za skupnost, ker če niso, bodo vse skupaj takoj odpeljali na smetišče. Tako se je Ješa Denegri s svojo sodelavko Liljano Stojanović znašel v majhnem, zelo majhnem stanovanju z eno posteljo in mizo in še eno mizico ter ekstremno majhno kuhinjo. V stanovanjcu pa je bilo naloženih veliko velikih map ena na drugi. V njih se je nahajala celotna zapuščina Tržačana, samozatajenega konstruktivista, famoznega Eduarda Stepančiča. Tako se je začelo dolgo potovanje Stepančičeve zapuščine, ki se je predvsem po zaslugi Ješe Denegrija v finalu znašla v varnem pristanu Eduardovega nečaka Roberta Stefanija iz Nabrežine v sosednji Italiji. Ješa Denegri je bil tisti, ki je zapuščino obvaroval s svojim znanjem. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če ne bi tisti ozaveščeni birokrat poklical v muzej in če ne bi bilo v tistem muzeju človeka z znanjem o konstruktivizmu, kot je Ješa Denegri? Ime in priimek umetnika bi postopoma obledela in na koncu izginila v popolno pozabo. Konec primera.

 

Ješa Denegri se je že leta 1965 prvič pojavil na intelektualni sceni, ko je začel objavljati v sarajevski reviji za teorijo in kritiko Izraz. Njegov prvi esej je bil posvečen pomembnemu beograjskem modernistu Stojanu Ćeliću. Mišljenje o umetnosti Ješe Denegrija je zaznamovalo naš čas, tudi moj: "Umetnik je zavezan svoji etiki, ne pa svojemu jeziku!" V prihajajočih letih je reflektiral ključne fenomene, ki jih danes označujemo pod skupnim imenovalcem konceptualna umetnost v vseh njenih razvojnih oblikah. Reflektiral je vzorčne modele, njegovi teksti pa so metafizično opremili optimalno projekcijo ključnih prelomov. S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote. Ne samo, da je postal varuh spomina, postal je tisti, ki je uveljavljal s svojim kritičnim aparatom zaporedje umetnik-galerija-kritika-zbirka. Niti za hip ni bilo v njem propagandnega mehanicizma. 

 

Mene pa so njegovi teksti naučili, da ni več potrebno intrepretirati velikih tekstur, temveč ideje in konflikte napetosti konceptualne dogodkovnosti. To je bil moj odgovor na drugo linijo, ki jo je tako dosledno uveljavljal v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Podobno kot so mladi konceptualni umetniki s svojim delovanjem in vedenjem retroaktivno prepoznali v umetniški skupini Gorgona proto-modele delovanja konceptualne umetnosti. Tudi zato potrebujemo strokovnjake, ki razumejo zaporedja in istočasno vzporednosti pri oblikovanju časa. Saj ravno umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija. Ta se prej ali slej skotali v ropotarnico zgodovinskih surovosti skupaj s svojimi zastavami vred. Njene zastave pa so samo koščki oblakov, pritrjenih na nebo.

 

Ješa Denegri mi je odgovorno odgovoril na vprašanje, ali imajo Nove tendence neposredno zvezo z gibanjem neuvrščenih: 

 

"Seveda imajo, prek prvega direktorja Galerije suvremene umjetnosti, genija Boža Beka. V času preloma s Stalinom in njegovo politbirojevsko nomenklaturo se je nahajal v Sovjetski zvezi, kjer je študiral zgodovino umetnosti. Tam je spoznal gromozanski pomen konstruktivizma in suprematizma, ki je bil v tistem času zamolčan, a znan strokovnjakom, nekateri akterji pa so celo preživeli pogrome. Večkrat nam je ponovil: 'Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali mu bomo pomen, ki si ga zasluži. Zgradili bomo nov konstruktivizem, povrnili mu bomo njegovo težo seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji' (Abraham Moles-računalniki-arte programata). Danes težko priznamo, da je bilo gibanje neuvrščenih pomembno. Toda treba je vedeti, da so se lahko le pri nas organizirale Nove tendence (Almira Mavigniera - Matko Meštrović). Božo Bek nam je govoril: 'Na novo bomo prebrali ideje El Lissitskyega in Maleviča. Združili se bomo podobno kot gibanje neuvrščenih, toda v umetnosti bomo to storili skupaj z levimi umetniki iz zahoda.' Ne pozabimo, ravno neuvrščeni so mislili, da so bili sovjetski komunisti revizionistični do komunistično-socialistične ideje. Da, konstruktivizmi in suprematika so dobili nov pomen v novih pogojih."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104