Komentar

Politično gledališče: Če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

Žiga Divjak z analitsko natančnostjo uprizarja način delovanja skupnosti, način obravnavanja konfliktnega stanja v kapitalistični družbi. V kapitalistični skupnosti, ki jo spremljajo krvavi koraki zatemnjene resničnosti brez etičnih načel. Kjer je vse določeno binarno: če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

21.07.2018 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Žiga Divjak   Šest   Katarina Stegnar   migranti   politično gledališče

Foto: Radio Slovenija

 Samo etična oblast je legitimna oblast.

Najbolj zaželena oblika reakcije na politično umetnost je intelektualno-analitični odziv. Obstaja pa tudi agresivna, negativna oblika odziva nanjo, predvsem s strani oblastne nomenklature. V sredici politično kritične umetnosti je preverjanje univerzalnih spoznanj in načel, ki določajo življenje v vseh njenih oblikah. Prek politične umetnosti preverjamo, ali ima trenutna oblast sploh legitimnost, da vlada zboru - avditoriju. Oblast mora biti poleg sistemskega podvržena tudi metafizičnemu nadzoru, predvsem njenega represivnega aparata. Vsak trenutek mora biti pripravljena na to, da bo podvržena kritičnemu pogledu avditorija.

 

To je komentar o kritični umetnosti! Politična umetnost se z neposredno akcijo odziva na resničnost, glede na reakcijo oblasti pa lahko zelo hitro zaznamo, ali je ta legitimna ali ne. Če reakcija oblasti ni skladna z etičnimi in univerzalnimi načeli, ne more biti legitimna. Samo etična oblast je legitimna oblast. 

 

Najbolj primitivna oblika odziva na politično umetnost je neposredna agresija in kriminalizacija, naj-najbolj preverzna oblika pa je administrativno ukinjanje umetniških praks, doseženo z alkimistično zakonodajo. Sam nisem nikoli proizvajal političnega gledališča, toda zavest, da je politično gledališče osrednja gledališka praksa preverjanja resnične resničnosti, je v meni vedno sprožala najvšjo stopnjo premisleka. Kot gledalec doživljam politično gledališče vsaj tako intenzivno kot morfološko-kozmistično gledališko prakso, ki jo proizvajam. Z obema praksama si oblikujem svojo anarhistično zavest. Ravno anarhizem, ta staromoden pogled na svet, me ščiti, da bi pripadal komurkoli, kaj šele določeni ideološki identifikaciji.

 

To je komentar, posvečen mlademu umetniku!

 

Izvrsten gledališki avtor Žiga Divjak v svojih predstavah-umetninah z gledališko gesto in visoko stopnjo rahločutnosti posega v robustne strukturne sisteme sveta. Kar ga dela posebnega, s tem pa tudi izvrstnega, je to, da njegova politična gledališka gesta ne razdvaja, ne polarizira avditorija. Ne sili gledališkega občestva, da se mora v realnem času predstave opredeljevati do dramske situacije, temveč počasi, previdno vstopa v svetove svojih protagonistov, v katere surovo vdira zunanja politična magma. Tako se v času predstave pred našimi očmi dobesedno spreminja struktura sveta. Mladi umetnik Žiga Divjak s svojo, zdaj že znamenito blagostjo, preverja dejanja svojih protagonistov, če so v skladu z občečloveškim, s človeškimi običaji. Opazuje razkroj in razvoj običajev, istočasno pa gleda kako se s spreminjanjem običajev širi živa zavest človeštva.

 

Žiga Divjak nam govori: 

 

"Sam se sicer opredeljujem kot umetnik, ki gradi politično gledališče, toda v svojih umetninah ne obravnavam abstraktnega dela političnega upravljanja, vodenja in urejanja sveta, še manj pa gledališče razumem kot dnevno politično opcijo kjer se mora posameznik opredeljevati do politične problematike. Zame je politično gledališče tista mreža, preko katere opazujem mikrokozmos v trenutku, ko abstraktno politično začne konkretno posegati v bivanje posameznika. V gledališču opazujem, kako ideološko ultimativno pronica v naše posamičnosti. Z umetnostjo želim vstopiti s svojimi sodelavci v skupnost in v njej izoblikovati ozaveščeno stvarnost."

 

Predstava Žige Divjaka Šest je misleča umetnina, meta-apel, ki z dokumetarno rekonstrukcijo avditoriju razprostre genezo konkretnega spora, na drugi ravni pa zahteva od avditorija, da ukrepa v imenu etičnega imperativa. Žiga Divjak je reaktviral dramatičen dogodek, ko so politični odločevalci hoteli v malomestni skupnosti, kakršen je Kranj, v dijaškem domu naseliti šest mladoletnih migrantov, ki so se znašli brez spremstva staršev v naši Republiki. V predstavi spremljamo genezo dramatične situacije, za katero v nobenem trenutku kot gledalci nismo prepričani, ali se je zgodila točno tako, kot jo gledamo, ali deloma drugače ali popolnoma drugače. Resničnost se sicer vedno zgodi deloma drugače kot v umetnosti, če ne, ne bi bila resničnost. Mogoče pa se je zgodila še bolj boleče kot smo jo gledali v gledališki predstavi.

 

Zaporedje scenskih dogodkov je prizvalo v odrsko resničnost, prek izvrstne igralke Katarine Stegnar, ravnateljico dijaškega doma kot heroično protagonstko, ki pa se je v dramskem vrhu prelomila. Izzvenela je osramočena od brutalnega nacionalističnega antagozima. Popustila je kolektivnemu pritisku različnih družbenih skupin, ki so dosegle izsiljeno resničnost.

 

Žiga Divjak nam govori:

 

"Tekst, ki smo ga napisali skupaj z igralci, ni nujno, da vsebuje avtonomen literaren umetniški izraz, temveč ima predvsem funkcionalno logiko. Oblikovan je točno za to predstavo in za nobeno drugo. Tekst narekuje tema predstave, usmerjena v problematiko, njej pa sledi dramaturgija predstave. Naloga v gledališču ni uveljavljanje informacij, temveč razpiranje informacijskega potenciala. Tematika pa nikakor ne sme biti obravnavana pseudo dobrotniško."

 

Predstava Šest je uprizorjena znotraj interdisciplinarnega rezidenčnega projekta Nova pošta, ki je začasna gledališka produkcijska oblika, ki jo je v prejšnji gladališki sezoni usmerjala režiserska trojica Sebastjan Horvat, Janez Janša in Žiga Divjak. Etimološka razlaga tedna / beseda: pošta/ je izpeljanka iz besede postojanka, postoj. Postojanka je točka, ki se nahaja na poti med pošiljateljem in prejemnikom. Postojanka: partizanska postojanka, varna hiša kot postojanka, prostor svobode delovanja kot postojanka, začasna piratska cona, začasen, strateški prostor svobode. Konec etimološke razlage.

 

Prek igralcev vstopajo v predstavo Šest ljudje iz trenutne, neposredne resničnosti. Šele skozi dojemanje drugega v konfliktni, dramatični situaciji lahko gledalec razume svoj lasten položaj.  Gledališka predstava ne informira temveč razpira informacije, da nas te pretresejo na takšen način, da v nas sproži občutljivost. To pa prevedemo v univerzalne vrednote. Ne samo, da se povežemo z univerzalnim, temveč postanemo odzivni, neposredno dejavni v odnosu do antropološke katastrofe, ki jo je na Bližnjem vzhodu sprožil Divji zahod.

 

Opogumljen avditorij tako z vpogledom, ne le v umetniško strukturo, temveč v neposredno življenje, postane nosilec zgodovinske zavesti. Gledališče je družbena zavest, sploh njen tisti del, ki ga ne uzavešča zakonodaja, temveč kategorije, ki oblikujejo kolektivno podzavest. Žiga Divjak z analitsko natančnostjo uprizarja način delovanja skupnosti, način obravnavanja konfliktnega stanja v kapitalistični družbi. V kapitalistični skupnosti, ki jo spremljajo krvavi koraki zatemnjene resničnosti brez etičnih načel. Kjer je vse določeno binarno: Če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

        Vsi vpleteni v predstavo Šest so kakor ujeti na Prokrustovi postelji. Predstava Šest nas s svojim meta-apelom opozarja: da ne boste kasneje rekli, da niste vedeli. Mladi umetnik Žiga Divjak nas opozorja na to, da se ne bomo že v bližnji bodočnosti sramovali svojih postopkov, tako kot se morajo danes mladi Nemci sramovati postopkov svojih dedov in starih mater. Saj smo se naučili iz dramskih tekstur preteklosti, da antagonisti tako ali tako ne poznajo sramu. Fanatičnost v političnem bitju se tako ali tako vedno konča v prostorih sistemskega nasilja.

 

Žiga Divjak se s svojo blagostjo upira vsem oblikam človeške etične otopelosti. Natančno razume begunskega otroka, ki se igra slepe miši v neposredni bližini začasnega šotorišča v Veliki Kladuši: "Oseminštirideset, devetinštirideset, petdeset. Prihajam, če vi to hočete ali ne!" Žiga Divjak nas svari pred tem, da začasno šotorišče ne bi postalo uničevalno koncentracijsko taborišče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,940
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,200
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,001
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,323
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,190
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,410
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,094
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,375
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,015
10/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,671