Komentar

Politično gledališče: Če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

Žiga Divjak z analitsko natančnostjo uprizarja način delovanja skupnosti, način obravnavanja konfliktnega stanja v kapitalistični družbi. V kapitalistični skupnosti, ki jo spremljajo krvavi koraki zatemnjene resničnosti brez etičnih načel. Kjer je vse določeno binarno: če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

21.07.2018 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Žiga Divjak   Šest   Katarina Stegnar   migranti   politično gledališče

Foto: Radio Slovenija

 Samo etična oblast je legitimna oblast.

Najbolj zaželena oblika reakcije na politično umetnost je intelektualno-analitični odziv. Obstaja pa tudi agresivna, negativna oblika odziva nanjo, predvsem s strani oblastne nomenklature. V sredici politično kritične umetnosti je preverjanje univerzalnih spoznanj in načel, ki določajo življenje v vseh njenih oblikah. Prek politične umetnosti preverjamo, ali ima trenutna oblast sploh legitimnost, da vlada zboru - avditoriju. Oblast mora biti poleg sistemskega podvržena tudi metafizičnemu nadzoru, predvsem njenega represivnega aparata. Vsak trenutek mora biti pripravljena na to, da bo podvržena kritičnemu pogledu avditorija.

 

To je komentar o kritični umetnosti! Politična umetnost se z neposredno akcijo odziva na resničnost, glede na reakcijo oblasti pa lahko zelo hitro zaznamo, ali je ta legitimna ali ne. Če reakcija oblasti ni skladna z etičnimi in univerzalnimi načeli, ne more biti legitimna. Samo etična oblast je legitimna oblast. 

 

Najbolj primitivna oblika odziva na politično umetnost je neposredna agresija in kriminalizacija, naj-najbolj preverzna oblika pa je administrativno ukinjanje umetniških praks, doseženo z alkimistično zakonodajo. Sam nisem nikoli proizvajal političnega gledališča, toda zavest, da je politično gledališče osrednja gledališka praksa preverjanja resnične resničnosti, je v meni vedno sprožala najvšjo stopnjo premisleka. Kot gledalec doživljam politično gledališče vsaj tako intenzivno kot morfološko-kozmistično gledališko prakso, ki jo proizvajam. Z obema praksama si oblikujem svojo anarhistično zavest. Ravno anarhizem, ta staromoden pogled na svet, me ščiti, da bi pripadal komurkoli, kaj šele določeni ideološki identifikaciji.

 

To je komentar, posvečen mlademu umetniku!

 

Izvrsten gledališki avtor Žiga Divjak v svojih predstavah-umetninah z gledališko gesto in visoko stopnjo rahločutnosti posega v robustne strukturne sisteme sveta. Kar ga dela posebnega, s tem pa tudi izvrstnega, je to, da njegova politična gledališka gesta ne razdvaja, ne polarizira avditorija. Ne sili gledališkega občestva, da se mora v realnem času predstave opredeljevati do dramske situacije, temveč počasi, previdno vstopa v svetove svojih protagonistov, v katere surovo vdira zunanja politična magma. Tako se v času predstave pred našimi očmi dobesedno spreminja struktura sveta. Mladi umetnik Žiga Divjak s svojo, zdaj že znamenito blagostjo, preverja dejanja svojih protagonistov, če so v skladu z občečloveškim, s človeškimi običaji. Opazuje razkroj in razvoj običajev, istočasno pa gleda kako se s spreminjanjem običajev širi živa zavest človeštva.

 

Žiga Divjak nam govori: 

 

"Sam se sicer opredeljujem kot umetnik, ki gradi politično gledališče, toda v svojih umetninah ne obravnavam abstraktnega dela političnega upravljanja, vodenja in urejanja sveta, še manj pa gledališče razumem kot dnevno politično opcijo kjer se mora posameznik opredeljevati do politične problematike. Zame je politično gledališče tista mreža, preko katere opazujem mikrokozmos v trenutku, ko abstraktno politično začne konkretno posegati v bivanje posameznika. V gledališču opazujem, kako ideološko ultimativno pronica v naše posamičnosti. Z umetnostjo želim vstopiti s svojimi sodelavci v skupnost in v njej izoblikovati ozaveščeno stvarnost."

 

Predstava Žige Divjaka Šest je misleča umetnina, meta-apel, ki z dokumetarno rekonstrukcijo avditoriju razprostre genezo konkretnega spora, na drugi ravni pa zahteva od avditorija, da ukrepa v imenu etičnega imperativa. Žiga Divjak je reaktviral dramatičen dogodek, ko so politični odločevalci hoteli v malomestni skupnosti, kakršen je Kranj, v dijaškem domu naseliti šest mladoletnih migrantov, ki so se znašli brez spremstva staršev v naši Republiki. V predstavi spremljamo genezo dramatične situacije, za katero v nobenem trenutku kot gledalci nismo prepričani, ali se je zgodila točno tako, kot jo gledamo, ali deloma drugače ali popolnoma drugače. Resničnost se sicer vedno zgodi deloma drugače kot v umetnosti, če ne, ne bi bila resničnost. Mogoče pa se je zgodila še bolj boleče kot smo jo gledali v gledališki predstavi.

 

Zaporedje scenskih dogodkov je prizvalo v odrsko resničnost, prek izvrstne igralke Katarine Stegnar, ravnateljico dijaškega doma kot heroično protagonstko, ki pa se je v dramskem vrhu prelomila. Izzvenela je osramočena od brutalnega nacionalističnega antagozima. Popustila je kolektivnemu pritisku različnih družbenih skupin, ki so dosegle izsiljeno resničnost.

 

Žiga Divjak nam govori:

 

"Tekst, ki smo ga napisali skupaj z igralci, ni nujno, da vsebuje avtonomen literaren umetniški izraz, temveč ima predvsem funkcionalno logiko. Oblikovan je točno za to predstavo in za nobeno drugo. Tekst narekuje tema predstave, usmerjena v problematiko, njej pa sledi dramaturgija predstave. Naloga v gledališču ni uveljavljanje informacij, temveč razpiranje informacijskega potenciala. Tematika pa nikakor ne sme biti obravnavana pseudo dobrotniško."

 

Predstava Šest je uprizorjena znotraj interdisciplinarnega rezidenčnega projekta Nova pošta, ki je začasna gledališka produkcijska oblika, ki jo je v prejšnji gladališki sezoni usmerjala režiserska trojica Sebastjan Horvat, Janez Janša in Žiga Divjak. Etimološka razlaga tedna / beseda: pošta/ je izpeljanka iz besede postojanka, postoj. Postojanka je točka, ki se nahaja na poti med pošiljateljem in prejemnikom. Postojanka: partizanska postojanka, varna hiša kot postojanka, prostor svobode delovanja kot postojanka, začasna piratska cona, začasen, strateški prostor svobode. Konec etimološke razlage.

 

Prek igralcev vstopajo v predstavo Šest ljudje iz trenutne, neposredne resničnosti. Šele skozi dojemanje drugega v konfliktni, dramatični situaciji lahko gledalec razume svoj lasten položaj.  Gledališka predstava ne informira temveč razpira informacije, da nas te pretresejo na takšen način, da v nas sproži občutljivost. To pa prevedemo v univerzalne vrednote. Ne samo, da se povežemo z univerzalnim, temveč postanemo odzivni, neposredno dejavni v odnosu do antropološke katastrofe, ki jo je na Bližnjem vzhodu sprožil Divji zahod.

 

Opogumljen avditorij tako z vpogledom, ne le v umetniško strukturo, temveč v neposredno življenje, postane nosilec zgodovinske zavesti. Gledališče je družbena zavest, sploh njen tisti del, ki ga ne uzavešča zakonodaja, temveč kategorije, ki oblikujejo kolektivno podzavest. Žiga Divjak z analitsko natančnostjo uprizarja način delovanja skupnosti, način obravnavanja konfliktnega stanja v kapitalistični družbi. V kapitalistični skupnosti, ki jo spremljajo krvavi koraki zatemnjene resničnosti brez etičnih načel. Kjer je vse določeno binarno: Če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

        Vsi vpleteni v predstavo Šest so kakor ujeti na Prokrustovi postelji. Predstava Šest nas s svojim meta-apelom opozarja: da ne boste kasneje rekli, da niste vedeli. Mladi umetnik Žiga Divjak nas opozorja na to, da se ne bomo že v bližnji bodočnosti sramovali svojih postopkov, tako kot se morajo danes mladi Nemci sramovati postopkov svojih dedov in starih mater. Saj smo se naučili iz dramskih tekstur preteklosti, da antagonisti tako ali tako ne poznajo sramu. Fanatičnost v političnem bitju se tako ali tako vedno konča v prostorih sistemskega nasilja.

 

Žiga Divjak se s svojo blagostjo upira vsem oblikam človeške etične otopelosti. Natančno razume begunskega otroka, ki se igra slepe miši v neposredni bližini začasnega šotorišča v Veliki Kladuši: "Oseminštirideset, devetinštirideset, petdeset. Prihajam, če vi to hočete ali ne!" Žiga Divjak nas svari pred tem, da začasno šotorišče ne bi postalo uničevalno koncentracijsko taborišče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104