Komentar

Fenomen Trump: Dementni in narcisoidni starec, ki ne ve, kaj govori

Trump je tisti pijani stric v bifeju, ki ga marsikdo od nas pozna. Ve vse o vsem in vsakomur, čez vse ima kaj povedati. Poln je zgodb, ki mejijo na fikcijo, ampak jih pove tako prepričljivo, zlasti tiste zarotniške, da mu kar moramo verjeti, saj ne bi imel ničesar od tega, da laže.

22.07.2018 11:00
Piše: Kristjan Lapuh
Ključne besede:   Donald Trump   jug   ZDA   volitve   Amerika   Putin   konservativci   Alzheimer

Trumpov je v bistvu kolikor hočeš, samo niso vsi tako razvpiti in medijsko prepoznavni.

Dejstvo je, da že dlje časa poskušam dojeti "fenomen Trump". Dejstvo je tudi, da vsaj v eni točki v času mislim, da sem ga že kar dobro razumel, in sicer tekom njegove kandidature. Takrat sem gladko napovedal njegovo zmago in od tega nisem odstopil. Za razliko od vseh analitikov, ki so napovedovali njegov poraz, nisem uporabljal toliko statističnih podatkov, ki jih je na voljo ogromno. Zgolj z upoštevanjem spremenljivk, ki so za relevantne veljale pred volitvami, bi najbrž prišel do enakih zaključkov, in zmago gladko pripisal Hillary. Enako kot Trump sem na svoj prav prišel ravno skozi gladko zavračanje obstoječih pravil in se zanesel na svoj "good feeling" oziroma instinkt. Podobno kot Trump sem to dosegel lahko samo z zdravim ignorantskim odnosom do dejstev.

 

Glede moje napovedi Trumpove zmage lahko povem, da sem bil deležen veliko nestrinjanja in seciranja podatkov, ki so bili na voljo. In prav tako lahko povem, da sem imel vseeno prav - in to točno iz razlogov, za katere se mi je takrat zdelo, da bodo prevladali. Amerika že dolgo časa ni Amerika, za katero se nekateri Američani trudijo, da bi jo predstavljali. Amerika je že nekaj časa nazaj postala točno tisto, čemur se "napredni" del Amerike stalno posmehuje. Trailer trash, gledalci (in prave zvezde) resničnostne televizije, alkoholiki, brezposelni socialci, najstniške nosečnice - čisto obrobje, ki je bilo dolgo časa potisnjeno nekam v države, čez katere vsak normalen Američan samo leti.

 

Kmalu po volitvah so ugledni kolumnisti in novinarji začeli ugotavljati, da so enostavno preveč ignorirali "deep south" in njihove težave, poglede na svet, občutek tretjerazrednosti in odrinjenosti. Seveda je bilo takrat prepozno govoriti o tem, kar pa ne pomeni, da ni bilo prepozno govoriti o tem tudi pred volitvami, saj jim nihče, ki bi lahko kaj spremenil, ne bi verjel, ali pa se jim ne bi zdelo pomembno. Tako Hillary kot Bernie Sanders nista imela o jugu povedati ničesar dobrega. Ko je Hillary na jugu prehitela Sandersa, je ta avgusta 2016 nonšalantno izjavil, da se bitke bojujejo drugje. Kako močno se je zmotil, je takrat komentiral že kolumnist Charles M. Blow, en od glasov razuma pred in po volitvah, ki je med drugim zapisal, da se "revolucija prične pri tleh, na nepričakovanih krajih in kljub slabim možnostim za uspeh". Svoje besedilo je sicer posvetil Sandersu, a Trump je bil svetlobna leta dlje od teh prvih nerodnih pomislekov, da globoki jug nekaj le velja. In ne govorim o geografskem in politično konservativnem globokem jugu, temveč o marginaliziranem, trajno nezaposlenem, z opiati iz lekarne zasvojenim globokem jugu. Točno ta je, poleg sicer konservativne sredice, ki se ne bi premaknila za nobenega kandidata, poskrbel za nepričakovano zmago. Ta sredina ostaja močna kljub temu, da jo je Trump politično zapustil s podporo zakonodaji, ki ji direktno škoduje (začenši pri zdravstveni in davčni reformi, v zadnjem času pa z uveljavljanjem uvoznih tarif za blago, ki ga gospodarstvo nujno potrebuje), in celo kljub temu, da se obljubljene službe v stare industrije ne vračajo nikjer drugje razen na neresnic polnih tiskovkah. Pa je šlo za eno od glavnih predvolilnih obljub. Trump jih namreč ni zapustil ideološko in to je pomembno, ker so ga Američani ideološko tudi volili.

 

Konstantno čudenje velike večine medijev - vzklikanje, da nekaj "ni ameriško", vsakič, ko Trump navrže, da so določene države "shit hole countries", neznosna lahkost njegovega rasizma, seksizma, napadov na nasprotnike (in zaveznike) – nikakor ni na mestu. To je ZDA in vsakršno pretvarjanje, da ni, je hinavsko. Vse, kar se dogaja, je daleč od ameriške samopodobe, a zelo ameriško.

 

"The Fenomenom Trump" mi je bil zanimiv že v časih, ko je s svojimi bankroti poskrbel, da je zavoljo lastnega udobnega življenjskega stila dolgove prepustil raznim izvajalcem svojih mnogih propadlih projektov (morda so se ravno slovenski gradbinci učili od tega mednarodnega velikana?), in ko je s svojimi izjavami navduševal in jezil množice. Nekje vmes, ko je plužil čez protikandidate proti volilni zmagi, se mi je celo zdelo, da ga razumem, ampak sem kmalu po volitvah ugotovil, da ga ne. Zmagati na volitvah je bilo za nekoga, kot on, namreč zelo enostavno, in tega se marsikdo med njegovimi političnimi nasprotniki še vedno ne zaveda.

 

Dolgo je trajalo, da sem dohitel dogodke, a ne zaradi pomanjkanja pokrivanja s strani medijev, ki doživljajo neprekinjen zgrožen orgazem že od prve laži iz Bele hiše o količini udeležencev na sami inavguraciji. Mislim, da se mi je slika dokončno sestavila takoj po njegovem srečanju s Putinom v Helsinkih. Ne na samem dogodku, temveč na prvi tiskovki, kjer je Trump priznal, da ne ve več, kaj govori Med samo tiskovko pa se mu je simbolično zmračilo - tako, da je nekdo ugasnil luč - in s tem ustvaril popolno metaforo.

 

Trump je tisti pijani stric v bifeju, ki ga marsikdo od nas pozna. Ve vse o vsem in vsakomur, in čez vse ima kaj povedati. Poln je zgodb, ki mejijo na fikcijo, ampak jih pove tako prepričljivo, zlasti tiste zarotniške, da mu kar moramo verjeti, saj ne bi imel ničesar od tega, da laže. Stric je stari rasist, in kdor se z njim na tem področju ne strinja, si misli svoje in ga ignorira, ostali pa pri sebi kimajo.

 

Stric ljudi in skupine ljudi žali vsepovprek, tisti užaljeni ga poskušajo ignorirati in si mislijo svoje, nekaj ljudi pa se z njim ves čas pri sebi strinja, ne da bi to ravno tako javno razglašali. Problem nastane, ko stričevi sorodniki in somišljeniki malo za šalo in malo za res strica potisnejo v politiko, stric pa s svojim nekoherentnim blebetanjem zasvoji srca vseh tistih, ki so si prej le tiho mislili svoje in se počutili bolj ko ne potlačene in izolirane v tem mnenju.

 

Do tu nobenih presenečenj. Trumpov je v bistvu kolikor hočeš, samo niso vsi tako razvpiti in medijsko prepoznavni. Naš namišljeni stric si mora potrdila, da je z njegovim umom vse v redu in da ni mejno osebnostno moten, kupovati. On je najbolj fit, on je najbolj normalen, pravita točno dva (2) zdravnika. V resnici pa je dementen in narcisoiden starec, ki ga njegovi pajdaši in družinski člani vozijo k notarju in na banko, kjer vehementno podpisuje stvari, ki jih sploh ne razume.

 

Trumpa so njegovi politični zavezniki poštekali in posvojili že zdavnaj, zdaj pa se vsakič, ko se malo preveč strga z vrvice, glasno zgražajo, ampak jih kaj dosti dnevni tiskovni cikel ne moti, dokler Trump še vedno podpiše in podpre vse, kar mora, da se dogaja nek večji politični konservativni cilj. Velika zmaga, na primer, ki bo ne glede na siceršnje politične premike potencialno odmevala desetletja, je menjava ustavnega sodnika Kennedyja, kar lahko v ZDA pomeni, da bo veliko držav prepovedalo ali drugače onemogočilo splav.

 

Ker Trump zase ne more storiti kaj dosti več, kot je že, mu je dovolj, da mu svet okoli njega poje hvalo. Pyongyangovski Fox News se je tako že davno nehal pretvarjati o svoji vlogi in je začel s predsednikom govoriti kar v drugi osebi.

 

Moj osebni "aha" moment je bil, ko je Trump v Helsinkih tako ubogljivo kimal Putinu, da je bil edini način, da se malo potegne nazaj ob prihodu v ZDA, da dejansko prizna, da ne ve, kaj govori, tudi ko gre za politično najbolj občutljive in pomembne teme. Sicer tega ni rekel dobesedno, ampak besede zveze "ne bi" ponesreči zamenjati z "da bi" (v izjemno pomembnem političnem kontekstu) in tega ne ugotoviti takoj, ne zmore niti vsak pacient z Alzheimerjevo demenco (ne govorim sarkastično, temveč iz osebnih izkušenj – pacienti z Alzheimerjevo demenco, ki jih osebno poznam, so mnogokrat bolj smiselni in orientirani kot Trump). 

 

Zato menim, da je vsako analiziranje, premlevanje, umeščanje v nek smiseln prostor in čas … česar koli, kar Trump počne, enako kot upoštevati pijanske ali dementne blodnje katerega koli naključnega pijančka ali psihiatričnega bolnika. Mnogo bolje bi bilo, da bi namesto političnih in ekonomskih analitikov na televiziji o Trumpovi zadnji dogodivščini modrovali izkušeni gerontopsihiatri in zdravstveno osebje iz domov za ostarele. Tako se morda ne bi vsi osredotočali na ubogega Trumpa, temveč na aparat pajdašev, ki njegovo očitno opravilno nesposobnost izkorišča.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Vzporedna država
3
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,614
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,398
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,278
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,192
06/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
07/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,745
08/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 690
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
10/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603