Komentar

Kako etično delovati v času kalkulatorjev?

Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom izoblikoval, vam bom predstavil majhen slovar razlik, ki proizvajajo nesporazume ob uporabi besednih zvez, kot so programirana umetnostprogramska umetnost ali umetnost programiranja.

28.07.2018 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   programirana umetnost   Jurij Baturin   Malevič   Jurij Baturin   Laslo Moholy Nagy   Linz

Foto: Twitter

Danes lahko gledamo v naši resničnosti - poleg navidezne resničnosti - še dodano resničnost.

Pred vami želim na odgovoren način razpreti svoje umetniško-zgodovinsko znanje, da bi lahko lažje oblikoval organigram fenomena, ki bo še dolgo spodbujal smisle najnovejših umetniških formatov v XXI. in XXII. stoletju. Na mednarodni umetniški ploščadi Ars Electronica se bodo čez mesec in nekaj dni že devetintridestič predstavile najnovejše umetnine različnih zvrsti elektronske - programirane umetnosti. Naj takoj na začetku premisleka o programirani umetnosti povem, da nisem vnet futurolog, a se dobro zavedam, da se v točno takšnih laboratorijih, kot jih gledamo in doživljamo na Ars Electronici, odvija sintetiziranje in modeliranje naše bodoče sedanjosti.

 

Sam izhajam iz zgodovinske suprematistično-konstruktivistične pobude, zato je naravno, da stilno formacijo bodočništvo / futurizem doživljam kot skladno z mojo projekcijo, navkljub vsem paradoksom, ki vladajo v futurističnem oblaku. Seveda nimam namena ponovno vstopati v smisle poslanstva Ars Electronice, predvem želim pred vami komentirati in generirati zgodovinska dejstva, ki so jo omogočila, da se je v Linzu lahko vzpostavila tako pomembna inštitucija, namenjena računalniški umetnosti.

 

Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom izoblikoval, vam bom predstavil majhen slovar razlik, ki proizvajajo nesporazume ob uporabi besednih zvez, kot so programirana umetnost, programska umetnost ali umetnost programiranja:

 

a) programirana umetnost je tista umetnost, v kateri proces materializacije umetnine poteka po vnaprej določenem programu, tudi s pomočjo računalniške, algoritmske logike. Velikokrat jo povezujejo in zamenjujejo s konceptualno, procesualno ali serijalno umetnostjo, a so te le njena podstruktura, lahko pa jih v manjši ali večji meri vsebuje;

 

b) programska umetnost je vsa umetnost, ki izhaja iz vnaprej določenih estetskih izhodišč, ki so izoblikovana v manifestih. Umetniki svoja umetniška dela oblikujejo iz vnaprej določenih tez manifesta;

 

c) umetnost programiranja je slaba prispodoba za spretnost, ki omogoča organiziranje zahtevnih sistemov.

 

 

Po uvodni intonaciji poglejmo bolj natančno v programirano umetnost, ta nam odpira mnoge, resnično mnoge teorije o vizualnih in zvočnih umetniških rešitvah, s tem pa oblikuje nov vizualni in zvočni jezik. Zelo pomembno je razumeti, da programirana umetnost ne izhaja iz navdušenja nad tehnološkimi izumi, kar je značilno za bodočnike; ali ni tisto, kar povezuje programirano umetnost s futurističnim navdušenjem, ravno hitrost - ne pa prevozno sredstvo, ki jo omogoča, ali ni to želja po povečevanju hitrosti? Hitro računalniško preračunavanje pomeni hitreje in natančneje priti do rezultata. Na eni strani pomeni povečevanje hitrosti z vesoljskim plovilom, preboj v globino vesolja, na drugi strani pa povečevanje računalniške hitrosti pomeni potovanje v globino možganov.

 

Digresija! Nedavno tega je kozmonavt, dddr. Jurij Baturin na Malevičevem simpoziju  v prostoru Osmo/za v Ljubljani izrekel nenavadno misel: "Ker vem, da pred mano sedite Malevičevi fanatiki, bom izrekel drzno hipotezo. Kaj pa, če je tisto kar vidimo kot črni kvadrat na sliki Črni kvadrat, le piksel." Vsi v prostoru smo se spogledali. Kaj je torej svet - materija ali je matrica? Verjetno oboje! Konec digresije.

 

Programirano umetniško delo je lahko proizvedeno s pomočjo aktiviranja fizikalnih zakonitosti in matematičnega preračunavnja. Omogoča nam formalno spreminjajnje vizualnih in zvočnih vzorčnih zaporedij s pomočjo ponavljanja, variacij in kombinacij vzorcev. Na vrhu vzorčenja dogodkovnosti se zgodi, da se začnejo pred našimi očmi generirati zaradi kompleksnosti operacij naključni dogodki.

 

Nastopil je trenutek za izris enostavnega organigrama:

 

Poglejmo najprej na vrh organigrama v križ - v križu je vpisan tekst zgodovinskega izhodišča programirane umetnosti: Bauhaus, Laszlo Moholy- Nagy, / svetlobno-prostorski modulator/. Na tem mestu prosim urednika portala+, da vmreži v komentar video s svetlobno-prostorskim modulatorjem, ki ga je Laslo Moholy Nagy razvijal od leta 1922 do leta 1930.

 

 

Laszlo Moholy Nagy, Light Space Modulator

 

 

Iz križa se spuščata navzdol dve puščici ena v levo in druga v desno smer proti dvema kvadratoma. Tekst v prvem kvadratu: 1962/ Programirana umetnost, ki je s pomočjo fizikalnih zakonov sprožila vizualno vzorčnost, je bila prvič predstavljena na umetniški razstavi Arte Programmata, ki jo v Milanu spodbudila družina Olivetti. Zavedati se moramo, da leta 1962 umetniki še niso imeli množičnega dostopa do računalnikov.

 

Tekst v drugem kvadratu: 1968/ Programirana umetnost, ki je izhaja s sprožanjem vizualne vzorčnosti s pomočjo računalnikov - računalniška grafika. Ena med prvimi institucionalnimi manifestacijami računalniške umetnosti je bila leta 1968 v Zagrebu znotraj famozne razstave Nove tendence. Njena teoretska izhodišča so bila formulirana v reviji Bit International. Nove tendence in revijo Bit International je objavila Galerija suvremene umjetnosti iz Zagreba.

 

Iz obeh kvadratov sta usmerjeni puščici navzdol proti krogu. Tekst v krogu: 1979/ v Linzu so ustanovili festival Ars Electronica. Ta združuje obe poziciji programirane umetnosti, tako vizualno in zvočno vzorčnost materializirano s pomočjo fizikalnih zakonov podrejenih znanstvenim metodam, kot s pomočjo računalniških algoritmov.

 

Na tem mestu se organigram zaključi.

 

Z zgornjim organigramom sem na najbolj poenostavljen način seštel enega od treh najpomembnejših prelomov v zahodni umetnosti Evrope dvajsetega stoletja. Ne pozabimo Moskva je tudi Evropa, ne pozabimo besed genialnega Boža Beka: "Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali jima bomo nov pomen, ki si ga zaslužita. Zgradili bomo nov konstruktivizem in suprematizem, povrnili jima bomo njuno težo; seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji."

 

Nenavadno naključje je hotelo, da je imela bitka za Zmago nad hitrostjo oporišče ravno v Milanu tako leta 1909 kot leta 1962. Na eni strani projekcija, na drugi strani proizvodnja slučaja brez kakršnihkoli metafizičnih zahtev. Tako je programirano umetniško delo s svojimi naključji postalo odprto za interaktivnost. Futuristična ekspanzija pa si je s sodelovanjem s politiko, s fašisti in njihovim kičem zaprla svoj estetski razvoj. 

 

Res je neverjetno kako se je Kapitalija po grozljivi apokalipsi, apokalipsi vseh apokalips, ki jo je sama proizvedla hitro regenerirala, kako se je brez velikih težav preformulirala iz avntgardnih gest v klasični modernizem in kasneje v postmodernizem. Ravno tako kot je nenavadno to, da se je bitka za konstrukcijo in absolutni nič, ki je vzniknila v Sovjetski zvezi, tako suvereno pojavila v Zagrebu in od tam nadaljevala svojo oblikoslovno pot proti Linzu.

 

Rana računalniška umetnost je bila proizvedena z računalniki počasne zmogljivosti in tako je logično, da so se umetniki opirali na suprematistične forme dvajsetih let prejšnjega stoletja, kot so križ, krog, kvadrat in trikotnik. Šele kasneje, ko smo dobili v osemdesetih letih zmogljivejše oziroma hitrejše računalnike, je nastopil čas oblikovanja figuralnosti s pomočjo hollywoodskih farm. Tako lahko danes gledamo v naši resničnosti - poleg navidezne resničnosti - še dodano resničnost. Ob milanski razstavi je Umberto Eco leta 1962 napisal problemski tekst z naslovom Kako etično delovati v času kalkulatorjev?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,385
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,059
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 704
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885