Komentar

Boj za status quo: Oblikovanje šibke leve vlade koristi političnemu podzemlju

Slovenija nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice. Naša politika temelji na širokem loku strank, ki delujejo v interesu ohranjanja statusa quo. Za tiste, ki so se v ozadju zasidrali na položajih moči, je namreč bistveno imeti šibko vlado, ki jim omogoča uživanje teh položajev. Zanje je ključno, da ohranimo navidezno egalitarnost in prevlado države v vseh družbenih podsistemih, vključno z gospodarstvom.

29.07.2018 18:30
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   volitve   koalicija   status quo   levica   Levica   Nova Slovenija   SDS   Janez Janša   Marjan Šarec

Foto: Mediaspeed

Celoten levi blok druži predvsem strah pred temeljitimi spremembami, ki jih napoveduje desnica.

Navkljub nekaterim kritikam poteka iskanje vladne večine po pričakovanem vrstnem redu. Glede na potek kampanje je bilo namreč jasno, da bodo razpršeni poraženci volitev najprej iskali vse možne kombinacije, da sestavijo vlado brez zmagovalca. In v tem iskanju še niso izčrpane vse variante, tako da je v tem krogu na vrsto prišla tudi Levica. Koliko možnosti je za sodelovanje levega šesterčka?

 

Če bi se zadržali na površini in programskih pogledih, bi rekli, da nobene, saj je Levica karakterno in programsko svetlobna leta oddaljena od ostalih strank. Toda pri oblikovanju vlade je bil v prvem krogu programski del usklajevanja samo poskus, da v vlado le zvabijo Novo Slovenijo in tako dajo večini vsaj nek videz sredinskosti. Dejansko pa je osnovni peterček reprezentant obstoječih razmerij moči in interesov, tako da bi s pomočjo igralcev iz ozadja v tem krogu lahko le dobili večino, ki bo ta razmerja ohranjala.

 

Slovenija namreč nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice, temveč temelji naša politika na širokem loku strank, ki delujejo v interesu ohranjanja statusa quo. Za tiste, ki so se v ozadju zasidrali na položajih moči, je namreč bistveno imeti šibko vlado, ki jim omogoča uživanje teh položajev. Zanje je ključno, da ohranimo navidezno egalitarnost in prevlado države v vseh družbenih podsistemih, vključno z gospodarstvom. Prav to jim namreč omogoča polno uživanje njihovih pozicij moči in privilegijev, ki jih to prinaša. Prevlada države omogoča kadrovsko obvladovanje večine denarnega toka v Sloveniji, navidezna egalitarnost pa prikriva globok prepad med elito, ki si lahko v zavetju prijateljskega pravosodja privošči vse na plečih tistih, ki ne sodijo v prvi razred državljanov.

 

Za njihove cilje je seveda največja nevarnost SDS, ki s svojo vizijo Druge republike želi ravno globinske spremembe naše skupnosti; pa tudi Nova Slovenija, saj ima program sprememb, ki bi razrahljale sedanja razmerja moči; ne ustreza jim niti SNS, saj preostro opozarja na korupcijo in kriminal, ki prežema naše družbeno telo. Preostale stranke pa so osebno, idejno in interesno povezane s tistimi, ki vse od padca Demosove vlade dejansko vladajo iz ozadja.

 

Na videz je levi blok precej raznolik. Od sanjaške in pravljične Levice prek birokratske in neučinkovite socialne demokracije do teoretično liberalne sredine, ki pa se varno drži globokega ozadja leve Slovenije. Celoten lok druži predvsem strah pred temeljitimi spremembami, ki jih napoveduje desnica. Zakaj politično ozadje teh razpršenih strank ne združi v en sam politični aparat? Zato, ker je tako lažje. Najprej ta razpršenost poteši egocentričnost posameznih politikov, ki so raje predsedniki manjše stranke, kot bi bili v drugi vrsti velikega aparata. Poleg tega pa se na ta parangal lažje ujamejo različne ribice, ki imajo občutek, da volijo različne politične subjekte.

 

Oblikovanje vlade levega šesterčka ima eno samo oviro. Vprašanje je, koliko posameznih poslancev sredinskih strank to sredinskost resno misli in bi zato glasovali proti koaliciji z Levico. Trenutno ne kaže, da bi jih dovolj, da preprečijo oblikovanje šibke vlade, ki ustreza političnemu podzemlju. Pomembno je namreč, da prav nihče od voditeljev levih strank ne izraža skeptičnosti do sodelovanja z radikalno levico, temveč jih vodi predvsem interes, da se sestavi večina za vsako ceno. Pomembna je tudi argumentacija, s katero je Nova Slovenija prekinila pogovore s peterčkom. Čeprav so se programsko uskladili, jih je od sodelovanja odvrnilo nezaupanje v stabilnost take ekipe, v kateri prevladujejo osebna sovraštva voditeljev in zelo majhna verjetnost, da bi jih znal brzdati neizkušeni Marjan Šarec. Vse to obeta ohromljeno vladno koalicijo, ki je garant ohranjanja statusa quo.

 

Pri tem je pomembna vloga Marjana Šarca, ki je vse od predsedniških volitev dajal vtis, da je zadnje, kar si želi, biti lutka v rokah političnega ozadja. To vztrajanje pri avtonomiji ga je na koncu tudi stalo boljšega rezultata, saj za razliko od zadnjih treh volitev ni dobil podpore vseh interesnih omrežij, ki so v preteklosti lansirala velike alternative Janezu Janši. Njegovo vztrajanje, da je nova politična sila, ki si želi sprememb, je sicer padlo v vodo, ko se je v prvem koraku povezal prav s tistimi političnimi silami, ki Slovenijo držijo na mestu. Sedaj je le še korak od tega, da obtiči v poziciji, ki jo je zavračal: v pozicij lutke, za hrbtom katere vladajo pravi slovenski oblastniki.

 

Sloveniji gre dovolj dobro, da lahko veliki igralci političnega ozadja ohranjajo status quo, saj ljudje niso dovolj jezni, da bi zahtevali spremembo razmerij moči. Poskus, da bi za lepši videz v vlado zvabili Novo Slovenijo, je padel v vodo, ker je stranka ravnala odgovorno. Precej več možnosti imajo v drugem krogu, saj je očitno na prvem mestu interes, da se za vsako ceno sestavi večina brez Janeza Janše in strah, da bi ta na ponovljenih volitvah še močneje zmagal. Tako vse kaže, da so tudi na letošnjih volitvah zmagali tisti, ki na njih sploh niso kandidirali.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,385
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,059
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 704
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885