Komentar

Boj za status quo: Oblikovanje šibke leve vlade koristi političnemu podzemlju

Slovenija nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice. Naša politika temelji na širokem loku strank, ki delujejo v interesu ohranjanja statusa quo. Za tiste, ki so se v ozadju zasidrali na položajih moči, je namreč bistveno imeti šibko vlado, ki jim omogoča uživanje teh položajev. Zanje je ključno, da ohranimo navidezno egalitarnost in prevlado države v vseh družbenih podsistemih, vključno z gospodarstvom.

29.07.2018 18:30
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   volitve   koalicija   status quo   levica   Levica   Nova Slovenija   SDS   Janez Janša   Marjan Šarec

Foto: Mediaspeed

Celoten levi blok druži predvsem strah pred temeljitimi spremembami, ki jih napoveduje desnica.

Navkljub nekaterim kritikam poteka iskanje vladne večine po pričakovanem vrstnem redu. Glede na potek kampanje je bilo namreč jasno, da bodo razpršeni poraženci volitev najprej iskali vse možne kombinacije, da sestavijo vlado brez zmagovalca. In v tem iskanju še niso izčrpane vse variante, tako da je v tem krogu na vrsto prišla tudi Levica. Koliko možnosti je za sodelovanje levega šesterčka?

 

Če bi se zadržali na površini in programskih pogledih, bi rekli, da nobene, saj je Levica karakterno in programsko svetlobna leta oddaljena od ostalih strank. Toda pri oblikovanju vlade je bil v prvem krogu programski del usklajevanja samo poskus, da v vlado le zvabijo Novo Slovenijo in tako dajo večini vsaj nek videz sredinskosti. Dejansko pa je osnovni peterček reprezentant obstoječih razmerij moči in interesov, tako da bi s pomočjo igralcev iz ozadja v tem krogu lahko le dobili večino, ki bo ta razmerja ohranjala.

 

Slovenija namreč nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice, temveč temelji naša politika na širokem loku strank, ki delujejo v interesu ohranjanja statusa quo. Za tiste, ki so se v ozadju zasidrali na položajih moči, je namreč bistveno imeti šibko vlado, ki jim omogoča uživanje teh položajev. Zanje je ključno, da ohranimo navidezno egalitarnost in prevlado države v vseh družbenih podsistemih, vključno z gospodarstvom. Prav to jim namreč omogoča polno uživanje njihovih pozicij moči in privilegijev, ki jih to prinaša. Prevlada države omogoča kadrovsko obvladovanje večine denarnega toka v Sloveniji, navidezna egalitarnost pa prikriva globok prepad med elito, ki si lahko v zavetju prijateljskega pravosodja privošči vse na plečih tistih, ki ne sodijo v prvi razred državljanov.

 

Za njihove cilje je seveda največja nevarnost SDS, ki s svojo vizijo Druge republike želi ravno globinske spremembe naše skupnosti; pa tudi Nova Slovenija, saj ima program sprememb, ki bi razrahljale sedanja razmerja moči; ne ustreza jim niti SNS, saj preostro opozarja na korupcijo in kriminal, ki prežema naše družbeno telo. Preostale stranke pa so osebno, idejno in interesno povezane s tistimi, ki vse od padca Demosove vlade dejansko vladajo iz ozadja.

 

Na videz je levi blok precej raznolik. Od sanjaške in pravljične Levice prek birokratske in neučinkovite socialne demokracije do teoretično liberalne sredine, ki pa se varno drži globokega ozadja leve Slovenije. Celoten lok druži predvsem strah pred temeljitimi spremembami, ki jih napoveduje desnica. Zakaj politično ozadje teh razpršenih strank ne združi v en sam politični aparat? Zato, ker je tako lažje. Najprej ta razpršenost poteši egocentričnost posameznih politikov, ki so raje predsedniki manjše stranke, kot bi bili v drugi vrsti velikega aparata. Poleg tega pa se na ta parangal lažje ujamejo različne ribice, ki imajo občutek, da volijo različne politične subjekte.

 

Oblikovanje vlade levega šesterčka ima eno samo oviro. Vprašanje je, koliko posameznih poslancev sredinskih strank to sredinskost resno misli in bi zato glasovali proti koaliciji z Levico. Trenutno ne kaže, da bi jih dovolj, da preprečijo oblikovanje šibke vlade, ki ustreza političnemu podzemlju. Pomembno je namreč, da prav nihče od voditeljev levih strank ne izraža skeptičnosti do sodelovanja z radikalno levico, temveč jih vodi predvsem interes, da se sestavi večina za vsako ceno. Pomembna je tudi argumentacija, s katero je Nova Slovenija prekinila pogovore s peterčkom. Čeprav so se programsko uskladili, jih je od sodelovanja odvrnilo nezaupanje v stabilnost take ekipe, v kateri prevladujejo osebna sovraštva voditeljev in zelo majhna verjetnost, da bi jih znal brzdati neizkušeni Marjan Šarec. Vse to obeta ohromljeno vladno koalicijo, ki je garant ohranjanja statusa quo.

 

Pri tem je pomembna vloga Marjana Šarca, ki je vse od predsedniških volitev dajal vtis, da je zadnje, kar si želi, biti lutka v rokah političnega ozadja. To vztrajanje pri avtonomiji ga je na koncu tudi stalo boljšega rezultata, saj za razliko od zadnjih treh volitev ni dobil podpore vseh interesnih omrežij, ki so v preteklosti lansirala velike alternative Janezu Janši. Njegovo vztrajanje, da je nova politična sila, ki si želi sprememb, je sicer padlo v vodo, ko se je v prvem koraku povezal prav s tistimi političnimi silami, ki Slovenijo držijo na mestu. Sedaj je le še korak od tega, da obtiči v poziciji, ki jo je zavračal: v pozicij lutke, za hrbtom katere vladajo pravi slovenski oblastniki.

 

Sloveniji gre dovolj dobro, da lahko veliki igralci političnega ozadja ohranjajo status quo, saj ljudje niso dovolj jezni, da bi zahtevali spremembo razmerij moči. Poskus, da bi za lepši videz v vlado zvabili Novo Slovenijo, je padel v vodo, ker je stranka ravnala odgovorno. Precej več možnosti imajo v drugem krogu, saj je očitno na prvem mestu interes, da se za vsako ceno sestavi večina brez Janeza Janše in strah, da bi ta na ponovljenih volitvah še močneje zmagal. Tako vse kaže, da so tudi na letošnjih volitvah zmagali tisti, ki na njih sploh niso kandidirali.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,941
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,201
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,007
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,354
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,190
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,410
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,097
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,375
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,015
10/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,671