Komentar

Premier Serpentinšek v mestu Gogi: O odgovornosti bodoče slovenske vlade

Medtem ko bo Šarec s Serpentinškovimi vici zabaval in (roko na srce, talentirano) imitiral člane svoje vlade, tega v Bruslju, dokler Evropska unija še ne bo razpadla, najbrž ne bo mogel početi. Utegne pa se zgoditi, da se ga bodo zaradi njegovih skečev o ženskah lotile evropske feministke. Čudim se, da se v zvezi s tem niso oglasile vodilne dame Filozofske fakultete, ki so sklenile poženščiti slovenščino.

02.08.2018 02:38
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Levica   Evropska unija   vlada   Marjan Šarec   Igor Senčar   diplomacija   zunanja politika   Bruselj   Grčija

Foto: Kavarna Hayek / Časnik

Kolikor lahko presodim na podlagi spremljanja dogajanja v medijih, se prihodnji predsednik vlade še ni opredelil glede najvažnejših evropskih in mednarodnih vprašanj. Svetovali mu bodo tisti, ki so zunanjo politiko vodili zadnja štiri leta. Doslej niso imeli nobene dobre ideje.

Pozorni urednik portala+ mi je predlagal, naj nekaj napišem o najnovejših dogodkih v "Gogi", pri čemer je mislil peripetije v zvezi s sestavljanjem vladne koalicije po junijskih volitvah in odločitev Levice, da ne gre v vlado. O tem lahko rečem, da je Levica ravnala v skladu s svojimi interesi: s podporo Marjanu Šarcu bo dobila približno toliko, kot bi dobila s formalnim vstopom v koalicijo, izognila pa se bo odgovornosti, ki načeloma spada k članstvu v vladi. Če se v zadnjem trenutku kaj ponesreči, se lahko zgodijo nove volitve, ki bi Levici samo koristile. Drugi nagrajenec odločitve Levice je Šarec, o katerem smo sicer ves čas, ne glede na odločitev Levice vedeli, da si želi biti in da bo postal predsednik vlade.

 

Poudaril sem besedo odgovornost. Slovenija namreč - podobno kot druge evropske države - do sveta, ki jo obdaja, nima le terjatev, ampak tudi dolgove. Poleg tega, da zahteva razumevanje; poleg tega, da uživa spoštovanje in pomoč drugih držav, mednarodnih organizacij in ustanov, mora te države/organizacije/ustanove tudi podpirati, pač v skladu z mednarodnim pravom in v skladu z veljavnimi evropskimi, demokratičnimi itn. vrednotami. To, kar terjamo in kar dolgujemo, z eno besedo imenujemo solidarnost. Slovenija je članica OZN in evroatlantskih povezav, kot sta EU in NATO. Razmerja med Slovenijo in temi organizacijami so v glavnem določena, pravil, ki jih urejajo, se - odvisno od primera in naslova - v glavnem držimo, tupatam, vse pogosteje pa nam kaj spodleti, tako da nas že postrani gledajo. Precej nezaupljivosti se je nabralo na področju zunanje politike: od naivnosti in prepirov v zvezi s Hrvaško, nemoči pri varovanju schengenske meje, nejasne politike priseljevanja, neizpolnjevanja obveznosti na bančnem ali obrambnem področju … do šepaste diplomacije, ruske evforije in zaničevanja Amerike. Toda ne gre le za slovenske pomanjkljivosti v odnosu do brezmadežnega sveta. Problem je v tem, da je negotov tudi svet okrog nas, kar zahteva še posebno previdnost, pravzaprav politično doslednost in domiselnost. Svet od Slovencev pričakuje, da bodo prispevali dobre rešitve.

 

 

Bodoči premier pove vic o Mujotu, majmunu in banani (1:12) ter seveda nekaj klasike o "babah".

 

 

Tako rekoč istočasno s pobudo urednika Steinbucha, naj nekaj napišem o dogodkih v "Gogi", sem o evropskih izzivih razpravljal z odličnim diplomatom in vrhunskim poznavalcem Evropske unije Igorjem Senčarjem, ki o tej organizaciji pripravlja doktorsko disertacijo. Ta obravnava grško, ukrajinsko in migrantsko krizo. Naš doktorski kandidat se s tem v zvezi največ ukvarja s predmetom in dometom solidarnosti. V pogovoru, v katerem nisva mogla mimo pretresov, ki jih je v Evropi povzročil grški finančni polòm po letu 2009, sva se spomnila razlik med evropskimi konservativci in socialisti. Pri tem, da je bila vrednota solidarnosti tako rekoč nedotakljiva, so se razlikovali pri pogojevanju denarne pomoči. Predvsem v severnem delu Evrope je bil govor o solidarnosti v skrajni sili. Slovenija se je reševanja grške krize lotila neverjetno velikodušno, da je postala - glede na odstotek BDP - najbolj izpostavljena država. Minister Križanič je leta 2010 rekel, da je pomoč Grčiji dobra investicija oz. da bomo z njo dobro zaslužili.

 

Tu ne bi želel soliti odprtih ran, kvečjemu opozoriti, da je imela grška levičarska miselnost precejšen vpliv na slovensko levičarsko miselnost, ki se ni spremenila in ki utegne vplivati na politiko nove vlade, naj bo Levica v vladi ali naj vlada iz ozadja. Spomnimo se mariborske vstaje (2012) in besed nekdanje predsednice vlade in kandidatke za komisarko EU (leta 2013). V času, ko je bilo videti, da Grčiji za rešitev ne bo treba žrtvovati nobene uveljavljene državljanske navade, npr. neplačevanja davkov, je gospa Bratušek energično zavrnila brezglavo varčevanje. Nedaleč od te miselnosti so današnji koalicijski partnerji Bratuškove in osebe iz ozadja.

 

Evropski svet, katerega član bo tudi Marjan Šarec, bo odločal o finančnih ugodnostih in prispevkih držav članic, o migrantih, o trgovinski vojni z ZDA, o brexitu, o gospodarski in obrambni solidarnosti, o vabilu Hrvaški, naj se vključi v Schengen, o balkanski širitvi EU, predvsem pa o prihodnjih vodilnih funkcionarjih EU, ki bodo po vsej verjetnosti člani uveljavljenih evropskih strank. Kolikor lahko presodim na podlagi spremljanja dogajanja v medijih, se prihodnji predsednik vlade še ni opredelil glede najvažnejših evropskih in mednarodnih vprašanj. Svetovali mu bodo tisti, ki so zunanjo politiko vodili zadnja štiri leta. Doslej niso imeli nobene dobre ideje.

 

Medtem ko bo Šarec s Serpentinškovimi vici zabaval in (roko na srce, talentirano) imitiral člane svoje vlade, tega v Bruslju, dokler Evropska unija še ne bo razpadla, najbrž ne bo mogel početi. Utegne pa se zgoditi, da se ga bodo zaradi njegovih skečev o ženskah lotile evropske feministke. Čudim se, da se v zvezi s tem niso oglasile vodilne dame Filozofske fakultete, ki so sklenile poženščiti slovenščino. Verjetno ne vedo, kako naj se lotijo Šarca, ki je sicer njihov politični somišljenik.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,940
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,200
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,001
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,323
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,190
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,410
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,094
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,375
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,015
10/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,671