Komentar

Premier Serpentinšek v mestu Gogi: O odgovornosti bodoče slovenske vlade

Medtem ko bo Šarec s Serpentinškovimi vici zabaval in (roko na srce, talentirano) imitiral člane svoje vlade, tega v Bruslju, dokler Evropska unija še ne bo razpadla, najbrž ne bo mogel početi. Utegne pa se zgoditi, da se ga bodo zaradi njegovih skečev o ženskah lotile evropske feministke. Čudim se, da se v zvezi s tem niso oglasile vodilne dame Filozofske fakultete, ki so sklenile poženščiti slovenščino.

02.08.2018 02:38
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Levica   Evropska unija   vlada   Marjan Šarec   Igor Senčar   diplomacija   zunanja politika   Bruselj   Grčija

Foto: Kavarna Hayek / Časnik

Kolikor lahko presodim na podlagi spremljanja dogajanja v medijih, se prihodnji predsednik vlade še ni opredelil glede najvažnejših evropskih in mednarodnih vprašanj. Svetovali mu bodo tisti, ki so zunanjo politiko vodili zadnja štiri leta. Doslej niso imeli nobene dobre ideje.

Pozorni urednik portala+ mi je predlagal, naj nekaj napišem o najnovejših dogodkih v "Gogi", pri čemer je mislil peripetije v zvezi s sestavljanjem vladne koalicije po junijskih volitvah in odločitev Levice, da ne gre v vlado. O tem lahko rečem, da je Levica ravnala v skladu s svojimi interesi: s podporo Marjanu Šarcu bo dobila približno toliko, kot bi dobila s formalnim vstopom v koalicijo, izognila pa se bo odgovornosti, ki načeloma spada k članstvu v vladi. Če se v zadnjem trenutku kaj ponesreči, se lahko zgodijo nove volitve, ki bi Levici samo koristile. Drugi nagrajenec odločitve Levice je Šarec, o katerem smo sicer ves čas, ne glede na odločitev Levice vedeli, da si želi biti in da bo postal predsednik vlade.

 

Poudaril sem besedo odgovornost. Slovenija namreč - podobno kot druge evropske države - do sveta, ki jo obdaja, nima le terjatev, ampak tudi dolgove. Poleg tega, da zahteva razumevanje; poleg tega, da uživa spoštovanje in pomoč drugih držav, mednarodnih organizacij in ustanov, mora te države/organizacije/ustanove tudi podpirati, pač v skladu z mednarodnim pravom in v skladu z veljavnimi evropskimi, demokratičnimi itn. vrednotami. To, kar terjamo in kar dolgujemo, z eno besedo imenujemo solidarnost. Slovenija je članica OZN in evroatlantskih povezav, kot sta EU in NATO. Razmerja med Slovenijo in temi organizacijami so v glavnem določena, pravil, ki jih urejajo, se - odvisno od primera in naslova - v glavnem držimo, tupatam, vse pogosteje pa nam kaj spodleti, tako da nas že postrani gledajo. Precej nezaupljivosti se je nabralo na področju zunanje politike: od naivnosti in prepirov v zvezi s Hrvaško, nemoči pri varovanju schengenske meje, nejasne politike priseljevanja, neizpolnjevanja obveznosti na bančnem ali obrambnem področju … do šepaste diplomacije, ruske evforije in zaničevanja Amerike. Toda ne gre le za slovenske pomanjkljivosti v odnosu do brezmadežnega sveta. Problem je v tem, da je negotov tudi svet okrog nas, kar zahteva še posebno previdnost, pravzaprav politično doslednost in domiselnost. Svet od Slovencev pričakuje, da bodo prispevali dobre rešitve.

 

 

Bodoči premier pove vic o Mujotu, majmunu in banani (1:12) ter seveda nekaj klasike o "babah".

 

 

Tako rekoč istočasno s pobudo urednika Steinbucha, naj nekaj napišem o dogodkih v "Gogi", sem o evropskih izzivih razpravljal z odličnim diplomatom in vrhunskim poznavalcem Evropske unije Igorjem Senčarjem, ki o tej organizaciji pripravlja doktorsko disertacijo. Ta obravnava grško, ukrajinsko in migrantsko krizo. Naš doktorski kandidat se s tem v zvezi največ ukvarja s predmetom in dometom solidarnosti. V pogovoru, v katerem nisva mogla mimo pretresov, ki jih je v Evropi povzročil grški finančni polòm po letu 2009, sva se spomnila razlik med evropskimi konservativci in socialisti. Pri tem, da je bila vrednota solidarnosti tako rekoč nedotakljiva, so se razlikovali pri pogojevanju denarne pomoči. Predvsem v severnem delu Evrope je bil govor o solidarnosti v skrajni sili. Slovenija se je reševanja grške krize lotila neverjetno velikodušno, da je postala - glede na odstotek BDP - najbolj izpostavljena država. Minister Križanič je leta 2010 rekel, da je pomoč Grčiji dobra investicija oz. da bomo z njo dobro zaslužili.

 

Tu ne bi želel soliti odprtih ran, kvečjemu opozoriti, da je imela grška levičarska miselnost precejšen vpliv na slovensko levičarsko miselnost, ki se ni spremenila in ki utegne vplivati na politiko nove vlade, naj bo Levica v vladi ali naj vlada iz ozadja. Spomnimo se mariborske vstaje (2012) in besed nekdanje predsednice vlade in kandidatke za komisarko EU (leta 2013). V času, ko je bilo videti, da Grčiji za rešitev ne bo treba žrtvovati nobene uveljavljene državljanske navade, npr. neplačevanja davkov, je gospa Bratušek energično zavrnila brezglavo varčevanje. Nedaleč od te miselnosti so današnji koalicijski partnerji Bratuškove in osebe iz ozadja.

 

Evropski svet, katerega član bo tudi Marjan Šarec, bo odločal o finančnih ugodnostih in prispevkih držav članic, o migrantih, o trgovinski vojni z ZDA, o brexitu, o gospodarski in obrambni solidarnosti, o vabilu Hrvaški, naj se vključi v Schengen, o balkanski širitvi EU, predvsem pa o prihodnjih vodilnih funkcionarjih EU, ki bodo po vsej verjetnosti člani uveljavljenih evropskih strank. Kolikor lahko presodim na podlagi spremljanja dogajanja v medijih, se prihodnji predsednik vlade še ni opredelil glede najvažnejših evropskih in mednarodnih vprašanj. Svetovali mu bodo tisti, ki so zunanjo politiko vodili zadnja štiri leta. Doslej niso imeli nobene dobre ideje.

 

Medtem ko bo Šarec s Serpentinškovimi vici zabaval in (roko na srce, talentirano) imitiral člane svoje vlade, tega v Bruslju, dokler Evropska unija še ne bo razpadla, najbrž ne bo mogel početi. Utegne pa se zgoditi, da se ga bodo zaradi njegovih skečev o ženskah lotile evropske feministke. Čudim se, da se v zvezi s tem niso oglasile vodilne dame Filozofske fakultete, ki so sklenile poženščiti slovenščino. Verjetno ne vedo, kako naj se lotijo Šarca, ki je sicer njihov politični somišljenik.  

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104