Komentar

Naj Republika zgradi v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico, mi smo KSEVT v treh letih!

Bi mi znal kdo razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2 oziroma DNK, Digitalna nacionalna knjižnica? Moj odgovor je predvidljiv: zato, ker je republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna.

04.08.2018 23:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   NUK   Narodna in univerzitetna knjižnica   DNK   Digitalna nacionalna knjižnica   računalniki   knjige

Foto: Divisare / DIMITRI WALTRITSCH

V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

Te dni imamo pri nas veliko vročinsko obremenitev. Tudi javni prostori potrebujejo poletni delavni čas, da se vsaj malo odpočijejo. Takšno stanje je te dni tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Moja najbližja asociacija ob knjižnicah nasploh je vedno ista: neskončno lepa baročna knjižnica Joanina v Coimbri na Portugalskem. Barok in barokisti so me globoko očarali v Joanini in nikjer drugje. Kot da je bil barok izumljen samo zato, da je izoblikoval njen ambient. Vse ostalo je pri baroku vsaj zame manj pomembno. Vsakemu državljanu naše republike bi privoščil, da si jo ogleda. Na zelo podoben način usmerjam svoje prijatelje in prijateljice, ko obiščejo naše mesto, da si ogledajo NUK.

 

Pred vami je komentar, ki niha med abstrakcijo in stvarnostjo.

 

Nacionalna knjižnica je konstitutivni objekt nacije, je naprava za ohranjanje narodne zavesti. Univerzitetna knjižnjica pa je zbirka univerzalnega spomina in znanja, v njej prepoznamo skupno ravnotežje človeštva. Če se nam v življenju dnevi vrstijo eden za drugim, potem se v knjižnjicah dnevi nalagajo eden prek drugega. To se najbolj vidi v njihovih skladovnicah knjig. Osrednja naloga knjižnice je organizacija tega fonda. Knjižnica je torej organizirana zbirka vseh zbirk.

 

Največkrat imajo narodne in univerzitetne knjižnice kardinalno naravnano arhitekturo. Poleg mojega stilno-arhitekturnega navdušenja nad knjižnicami je moja osrednja točka zanimanja zanje, kako so te sistematizirane. Že na samem začetku računalniške znanosti je bil vstop v knjižnice vzorčen primer, ki je človeštvu poskušal pokazati, kako smiselen je razvoj in uporaba računalnikov. Najprej za urejanje knjižnega nabora potem pa za njihovo hitro iskanje. S postopnim razvojem, že na začetku šestedesetih let prejšnjega stoletja, je računalniški spomin postal integralni del knjižnic. Postal je njena univerzalna mehčina. V delovanju računalnika se nam je preslikal sistem knjižnice. Preslikali so se procesi upravljanja in urejanja knjižničnega sistema.

 

Stroj je sistem. Z njim lahko preslikamo vse oblike ravnanj - v kolikor so ta ponovljiva. Tako lahko z njimi upravljamo in usmerjamo tudi družbene pojave. Predvsem tam, kjer v resničnosti potrebujemo teh(t)no natančnost. Knjižnica projecira družbene sisteme upravljanja, projecira možna stanja dinamičnih tvorb v družbi, ki se oblikujejo z določenim namenom. V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

 

Tema komentarja:

 

Zakaj v naši Republiki že spet zamujamo, zakaj ne zmoremo zgraditi Digitalne nacionalne knjižnice (DNK)? Zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je kljub vsej svoji razkošni lepoti infrastrukturno omejena. V najbližnji bodočnosti ne bo več mogla na ustrezen način omogočati  nacionalne zavesti. Prepočasna bo, če že ni. Zavedati se moramo, da je njen knjižni fond sicer fantastičen, toda to preprosto ne more biti več dovolj. Predvsem zato, ker infrastuktura NUK-a ne omogoča več vzpostavitve zmogljivega računalniškega procesorja. To sicer ne pomeni, da se bibliotekarji in programerji ne borijo s stanjem stvari; seveda se, pa še kako se.

 

Ali je sploh še koga potrebno prepričevati o tem, da potrebujemo nov kardinalni nevron, novo arhitekturo? Knjižnica je v svojem najglobjem bistvu prazen skupek, ki govori o abstraktnih rečeh in odnosih, ne pa o stvareh in predmetih v stvarnih razmerjih. V prelepih arhitekturah knjižnic se vidi ta nenehna nedoločnost med abstrakcijo in stvarnostjo. Zato bi morala biti Digitalna nacionalna knjižnica, DNK zgrajena iz velikih praznot kot organičen prostor, namenjen računalniškim tehnologijam in intermedijskim manifestacijam, njeno srce pa bi moralo biti še vedno v NUK-u nekaj sto metrov stran. Računalniška artikuliranost bi morala biti osnova njene arhitekturne formulacije. Stilna formacija mora izhajati iz najnovejših računalniških tehnologij in predvsem njenih programov.

 

Digresija: kmalu na začetku razvoja računalniških tehnologij so knjižnice postale tudi vsebina, oblika in tema na eni strani velikega romana (Eco), na drugi pa kratkih pripovednih form (Borges). Konec digresije.

 

Ali res ne zmoremo zgraditi nekaj, kar nas bo v bodočnosti še kako omogočalo? V naši še ne tako davni preteklosti je bil vedno nekdo drug kriv za to, da v Republiki nekaj ni bilo zgrajeno, recimo - Beograd. Ponavljam in se še enkrat sprašujem: ali obstaja kdo, ki bi mi znal razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2?

 

Nikoli ne pišem kritičnih refleksij. To samo pomeni, kako kritična je ta problematika. To vprašanje zahteva urgenten odgovor, moj je predvidljiv: To je zato, ker je Republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna. Prosim, samo ne mi ugovarjati, da ni kapitala za novo organično konstrukcijo. Zato ponovimo: Kapital je abstrakcija v akciji!

 

Vse evropske skupnosti v naši neposredni bližini so v preteklih letih zgradile arhitekture oblikovane z računalniško optiko. Seveda z najhitrejšim računalniškim dostopom do knjižnega fonda in z množico presenetljivih izumov. Ti brez velikih zadržkov lahko v virtualni prostor distribuirajo ogromno količino informacij. Naj vam opišem, kako so zvenele zahteve po elektronskih operacijah v eksperimentalnih knjižnicah pred šestdesetimi leti: po vstopu vnosnega podatka se bo začela operacija "iskanje" v knjižnjičnem registru. Prek procesorja se nam bo na izhodnem ekranu predstavil "rezultat" iskanja, ki bo ustrezal naši zahtevi.

 

Tri težnje: v zadnjih desetletjih sta se morala bibliotekar in računalničar zelo zbližati, če sta hotela omogočiti tako impresiven razvoj. Enega brez drugega v tem odnosu ni. Podobno se bosta morala združiti umetnik in (humanistični) znanstvenik, da bosta skupaj izoblikovala kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Tri temeljne težnje, ki izhajajo iz pozicije Narodne in univerzitetne knjižnice: nova arhitektura bo morala vsebovati na eni strani univerzitetno logiko, ki jo uporabljajo šolajoči mladostniki, na drugi strani pa nacionalno, ki je pomemben posrednik pri razvoju jezika na umetniški kot znanstveni ravni.

 

Strojnica mladosti bo oblikovala digitalno knjižnico (DNK) kot ultra-optiko najnovejše tipografske plastike. Postati bo morala prostor mlade intermedijske senzacije na vseh ravneh. Druga struktura pa nam bo krmilila hitri dostop njenih vsebin na naše ekrane. Z avtomatskim strojnim prevajalnikom nam bodo knjige, objavljene v drugih jezikih, dostavljala v slovenskem jeziku. Tako bo zadovoljena nacionalna potreba po laboratorijskem (fonetično-strukturalističnem) razvoju in ohranjanju slovenskega jezika.

 

Knjižnica je redek konzervativni sistem, ki me poleg kozmonavtike s svojim mehanizmom samoohranitve navdušuje. Tako kot smo si izborili v zadnjih dveh stoletjih brezplačno javno šolstvo, brezplačno javno zdravstvo, si bomo morali izboriti tudi brazplačen dostop do človeškega znanja in spomina, da ne bodo v bodočnosti trgovali z našimi dušami.

 

Tretja težnja: kljub veličini življenja je človeštvo usmerjeno proti izginjanju, knjižnica pa nas ohranja. V kaj verjame levi anarhist? V ljudstvo! Tako preprosto je to. V kaj ne verjame levi anarhist? V predstavniške politične sisteme, ki se že v naslednjem trenutku sprevržejo v vse nasprotno od tistega, kar so zahteve ljudstva. Zato naj živi neposredna demokracija, ki bo mogoča šele z razvito digitalno strojnico. Zato vam ukazujem, da zgradite v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico (DNK), mi smo postavili KSEVT v treh letih!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.576
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 3.431
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.632
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.644
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.741
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.423
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.644
08/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.603
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.453
10/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.240