Komentar

Naj Republika zgradi v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico, mi smo KSEVT v treh letih!

Bi mi znal kdo razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2 oziroma DNK, Digitalna nacionalna knjižnica? Moj odgovor je predvidljiv: zato, ker je republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna.

04.08.2018 23:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   NUK   Narodna in univerzitetna knjižnica   DNK   Digitalna nacionalna knjižnica   računalniki   knjige

Foto: Divisare / DIMITRI WALTRITSCH

V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

Te dni imamo pri nas veliko vročinsko obremenitev. Tudi javni prostori potrebujejo poletni delavni čas, da se vsaj malo odpočijejo. Takšno stanje je te dni tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Moja najbližja asociacija ob knjižnicah nasploh je vedno ista: neskončno lepa baročna knjižnica Joanina v Coimbri na Portugalskem. Barok in barokisti so me globoko očarali v Joanini in nikjer drugje. Kot da je bil barok izumljen samo zato, da je izoblikoval njen ambient. Vse ostalo je pri baroku vsaj zame manj pomembno. Vsakemu državljanu naše republike bi privoščil, da si jo ogleda. Na zelo podoben način usmerjam svoje prijatelje in prijateljice, ko obiščejo naše mesto, da si ogledajo NUK.

 

Pred vami je komentar, ki niha med abstrakcijo in stvarnostjo.

 

Nacionalna knjižnica je konstitutivni objekt nacije, je naprava za ohranjanje narodne zavesti. Univerzitetna knjižnjica pa je zbirka univerzalnega spomina in znanja, v njej prepoznamo skupno ravnotežje človeštva. Če se nam v življenju dnevi vrstijo eden za drugim, potem se v knjižnjicah dnevi nalagajo eden prek drugega. To se najbolj vidi v njihovih skladovnicah knjig. Osrednja naloga knjižnice je organizacija tega fonda. Knjižnica je torej organizirana zbirka vseh zbirk.

 

Največkrat imajo narodne in univerzitetne knjižnice kardinalno naravnano arhitekturo. Poleg mojega stilno-arhitekturnega navdušenja nad knjižnicami je moja osrednja točka zanimanja zanje, kako so te sistematizirane. Že na samem začetku računalniške znanosti je bil vstop v knjižnice vzorčen primer, ki je človeštvu poskušal pokazati, kako smiselen je razvoj in uporaba računalnikov. Najprej za urejanje knjižnega nabora potem pa za njihovo hitro iskanje. S postopnim razvojem, že na začetku šestedesetih let prejšnjega stoletja, je računalniški spomin postal integralni del knjižnic. Postal je njena univerzalna mehčina. V delovanju računalnika se nam je preslikal sistem knjižnice. Preslikali so se procesi upravljanja in urejanja knjižničnega sistema.

 

Stroj je sistem. Z njim lahko preslikamo vse oblike ravnanj - v kolikor so ta ponovljiva. Tako lahko z njimi upravljamo in usmerjamo tudi družbene pojave. Predvsem tam, kjer v resničnosti potrebujemo teh(t)no natančnost. Knjižnica projecira družbene sisteme upravljanja, projecira možna stanja dinamičnih tvorb v družbi, ki se oblikujejo z določenim namenom. V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

 

Tema komentarja:

 

Zakaj v naši Republiki že spet zamujamo, zakaj ne zmoremo zgraditi Digitalne nacionalne knjižnice (DNK)? Zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je kljub vsej svoji razkošni lepoti infrastrukturno omejena. V najbližnji bodočnosti ne bo več mogla na ustrezen način omogočati  nacionalne zavesti. Prepočasna bo, če že ni. Zavedati se moramo, da je njen knjižni fond sicer fantastičen, toda to preprosto ne more biti več dovolj. Predvsem zato, ker infrastuktura NUK-a ne omogoča več vzpostavitve zmogljivega računalniškega procesorja. To sicer ne pomeni, da se bibliotekarji in programerji ne borijo s stanjem stvari; seveda se, pa še kako se.

 

Ali je sploh še koga potrebno prepričevati o tem, da potrebujemo nov kardinalni nevron, novo arhitekturo? Knjižnica je v svojem najglobjem bistvu prazen skupek, ki govori o abstraktnih rečeh in odnosih, ne pa o stvareh in predmetih v stvarnih razmerjih. V prelepih arhitekturah knjižnic se vidi ta nenehna nedoločnost med abstrakcijo in stvarnostjo. Zato bi morala biti Digitalna nacionalna knjižnica, DNK zgrajena iz velikih praznot kot organičen prostor, namenjen računalniškim tehnologijam in intermedijskim manifestacijam, njeno srce pa bi moralo biti še vedno v NUK-u nekaj sto metrov stran. Računalniška artikuliranost bi morala biti osnova njene arhitekturne formulacije. Stilna formacija mora izhajati iz najnovejših računalniških tehnologij in predvsem njenih programov.

 

Digresija: kmalu na začetku razvoja računalniških tehnologij so knjižnice postale tudi vsebina, oblika in tema na eni strani velikega romana (Eco), na drugi pa kratkih pripovednih form (Borges). Konec digresije.

 

Ali res ne zmoremo zgraditi nekaj, kar nas bo v bodočnosti še kako omogočalo? V naši še ne tako davni preteklosti je bil vedno nekdo drug kriv za to, da v Republiki nekaj ni bilo zgrajeno, recimo - Beograd. Ponavljam in se še enkrat sprašujem: ali obstaja kdo, ki bi mi znal razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2?

 

Nikoli ne pišem kritičnih refleksij. To samo pomeni, kako kritična je ta problematika. To vprašanje zahteva urgenten odgovor, moj je predvidljiv: To je zato, ker je Republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna. Prosim, samo ne mi ugovarjati, da ni kapitala za novo organično konstrukcijo. Zato ponovimo: Kapital je abstrakcija v akciji!

 

Vse evropske skupnosti v naši neposredni bližini so v preteklih letih zgradile arhitekture oblikovane z računalniško optiko. Seveda z najhitrejšim računalniškim dostopom do knjižnega fonda in z množico presenetljivih izumov. Ti brez velikih zadržkov lahko v virtualni prostor distribuirajo ogromno količino informacij. Naj vam opišem, kako so zvenele zahteve po elektronskih operacijah v eksperimentalnih knjižnicah pred šestdesetimi leti: po vstopu vnosnega podatka se bo začela operacija "iskanje" v knjižnjičnem registru. Prek procesorja se nam bo na izhodnem ekranu predstavil "rezultat" iskanja, ki bo ustrezal naši zahtevi.

 

Tri težnje: v zadnjih desetletjih sta se morala bibliotekar in računalničar zelo zbližati, če sta hotela omogočiti tako impresiven razvoj. Enega brez drugega v tem odnosu ni. Podobno se bosta morala združiti umetnik in (humanistični) znanstvenik, da bosta skupaj izoblikovala kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Tri temeljne težnje, ki izhajajo iz pozicije Narodne in univerzitetne knjižnice: nova arhitektura bo morala vsebovati na eni strani univerzitetno logiko, ki jo uporabljajo šolajoči mladostniki, na drugi strani pa nacionalno, ki je pomemben posrednik pri razvoju jezika na umetniški kot znanstveni ravni.

 

Strojnica mladosti bo oblikovala digitalno knjižnico (DNK) kot ultra-optiko najnovejše tipografske plastike. Postati bo morala prostor mlade intermedijske senzacije na vseh ravneh. Druga struktura pa nam bo krmilila hitri dostop njenih vsebin na naše ekrane. Z avtomatskim strojnim prevajalnikom nam bodo knjige, objavljene v drugih jezikih, dostavljala v slovenskem jeziku. Tako bo zadovoljena nacionalna potreba po laboratorijskem (fonetično-strukturalističnem) razvoju in ohranjanju slovenskega jezika.

 

Knjižnica je redek konzervativni sistem, ki me poleg kozmonavtike s svojim mehanizmom samoohranitve navdušuje. Tako kot smo si izborili v zadnjih dveh stoletjih brezplačno javno šolstvo, brezplačno javno zdravstvo, si bomo morali izboriti tudi brazplačen dostop do človeškega znanja in spomina, da ne bodo v bodočnosti trgovali z našimi dušami.

 

Tretja težnja: kljub veličini življenja je človeštvo usmerjeno proti izginjanju, knjižnica pa nas ohranja. V kaj verjame levi anarhist? V ljudstvo! Tako preprosto je to. V kaj ne verjame levi anarhist? V predstavniške politične sisteme, ki se že v naslednjem trenutku sprevržejo v vse nasprotno od tistega, kar so zahteve ljudstva. Zato naj živi neposredna demokracija, ki bo mogoča šele z razvito digitalno strojnico. Zato vam ukazujem, da zgradite v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico (DNK), mi smo postavili KSEVT v treh letih!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,609
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,393
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,276
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,189
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,742
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,064
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 886
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 608