Razkrivamo

Preiskava pisarne opozicijskega poslanca: Jakličevo odklonilno ločeno mnenje v zadevi Šircelj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je po naših napovedih kot liberalno usmerjeni pravni strokovnjak že začel izstopati med deveterico ustavnih sodnic in sodnikov. Zadnji primer, ki utegne dobiti politične odmeve, se namreč nanaša na preiskavo pisarne opozicijskega poslanca Andreja Širclja decembra 2015. Po Jakličevem mnenju je šlo za prekoračen in protiustaven poseg v njegove pravice, medtem ko je večina njegovih sodniških kolegov menila drugače in ustavno pritožbo poslanca Širclja z odločbo Up-979/15 zavrnila (5:3)*. Ker gre za primer, ki že zaradi načela delitve oblasti in sorazmernosti posegov represivnih organov v človekovo osebno integriteto (komunikacijsko zasebnosti) zelo občutljiv, Jakličevo ločeno mnenje objavljamo tudi na portalu+.

08.08.2018 09:35
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Klemen Jaklič   ustavno sodišče   ustavna pritožba   odločna   ločeno mnenje   Andrej Šircelj   preiskava   državni zbor   komunikacijska zasebnost   načelo sorazmernosti

Foto: Ustavno sodišče

Že na prvi pogled je očitno, da takšna ureditev niti v najbolj divjih sanjah ne prestane testa sorazmernosti. (Klemen Jaklič)

V preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru so bili zaseženi vsi elektronski podatki, ki se nanašajo na uporabnika Andreja Širclja. Prav tako so takšno njegovo celotno podatkovje preiskovalci odpeljali s seboj v preiskovalni organ z namenom, da bi tam sami pregledali vse tako zbrane podatke. Torej ne le tiste, ki bi potencialno lahko bili povezani z domnevnim preiskovanim kaznivim dejanjem, ampak tudi tiste, ki so povsem delovne ali osebne narave, vključno z zaupnimi političnimi vsebinami, in ki s preiskovanjem domnevnega kaznivega ravnanja nimajo nobene zveze. Po takšni metodi celostnega zasega in pregledovanja kar vseh podatkov omenjenega poslanca naj bi preiskovalci nato sami izločili tiste, ki so ali bi lahko bili povezani z očitanim kaznivim dejanjem.

 

Slovenska Ustava v skladu z ustaljeno prakso Ustavnega sodišča ne dopušča posegov v temeljne človekove pravice drugače kot le v primeru, če so posegi skladni z ustavnim načelom sorazmernosti. Bistveno vprašanje torej je, ali je takšen vseobsežen, celosten poseg v kar vse, tudi politično zaupne in občutljive vsebine, ki s kaznivim dejanjem nimajo prav nobene zveze, nujen za zagotovitev sicer legitimnega cilja, da se odkrije in preganja morebitna kazniva dejanja?

 

Že na prvi pogled je očitno, da takšna ureditev niti v najbolj divjih sanjah ne prestane testa sorazmernosti. Legitimni cilj preiskave je mogoče doseči na številne, za pravice pritožnika in delovanje demokracije mnogo manj obremenjujoče načine, pri čemer pri tovrstnih načinih učinkovitost preiskave ne trpi popolnoma nič. Iz primerjalnopravne ureditve tega vprašanja je popolnoma jasno, da so takšna milejša sredstva na voljo. Avstralska ureditev denimo predvideva, da se v celoti zasežena podatkovja preda nevtralni tretji osebi, ki je bodisi sodnik ali pa v ta namen posebej skupaj določena nevtralna tretja oseba. Ta je tista, ki nato podatkovje pregleda in iz njega izloči zgolj tiste podatke, ki so potencialno povezani z domnevnim kaznivim dejanjem kot predmetom preiskovanja. Zgolj ti podatki se nato predajo preiskovalcem, ki jih lahko za potrebe svoje analize odnesejo v svoj državni organ in jih tam preiskujejo. Vsi ostali podatki, ki s preiskovanim kaznivim dejanjem nimajo nič in ki so lahko politično zelo občutljivi (pa seveda tudi tisti, ki niso), preiskovalcem nikoli niso na vpogled in se predajo nazaj poslancu. Učinkovitost pregona kaznivih dejanj je na ta način povsem omogočena, obenem pa je poseg v komunikacijsko zasebnost poslanca neizmerno manjši kot v primeru poslanca pritožnika v našem primeru. Takšnih za pravice in demokratično ureditev milejših posegov, njegovih modalitet in različic, ki pa obenem enako učinkovito dosežejo legitimni cilj preiskovanja kaznivih ravnanj, v primerjalnih ustavnih ureditvah in praksah kar mrgoli.

 

Kako je torej mogoče, da bi kdo od slovenskih sodnikov in sodnic kljub nespornemu obstoju ustaljene prakse glede zahteve po sorazmernosti, ko gre za posege v temeljne človekove pravice, in hkratnem dokazanem obstoju za pravice milejših, a enako učinkovitih sredstev pregona, lahko pritožbo pritožnika sploh zavrnil? Kdor bi kljub predstavljenemu vseeno vztrajal na zavrnitvi ustavne pritožbe, ki se v svojem jedru sklicuje ravno na kršitev načela sorazmernosti zaradi prekomernosti posega, bi moral ubrati način, ki je do pritožnika nepošten, v očeh prava pa nerazumljiv. Druge možnosti ni.

 

 

Andrej Šircelj (SDS) in njegov nekdanji poslanski kolega, bivši ombudsman Matjaž Hanžek (Levica).

 

 

Kaj je torej storila večina, ki se je zaključku o očitni kršitvi načela sorazmernosti (delu testa, ki zahteva presojo o nujnosti tako hudega posega) vseeno izognila in kljub opisanemu pritožnikovo pritožbo vendarle zavrnila? V ključni opombi triindvajset – sic! hudič je kot kaže res vselej v podrobnostih – je v celoti neresnično in po moji oceni nepošteno navedla, da pritožnik v ustavni pritožbi ne zatrjuje, da bi bilo zasledovani cilj mogoče doseči z manj intenzivnim posegom v njegovo zasebnost. Zgolj takšna, kot bomo videli v celoti neresnična navedba, je večini omogočila, da se je izognila presoji o "nujnosti" posega (češ, da ta ni bila zatrjevana), ki je sicer bistveni del testa sorazmernosti in ki ga izpodbijani poseg očitno ne prestane.

 

V resnici pa je pritožnik v svoji ustavni pritožbi, ki jo je vložil skupaj z nekaterimi kolegi poslanci, popolnoma jasen. Skozi celotno pritožbo na številnih mestih zatrjuje ravno kršitev načela sorazmernosti. Ker gre za skupno ustavno pritožbo tako njegovih kolegov poslancev kot tudi njega samega, v besedilu pritožbe vseskozi ponavlja zatrjevanje kršitev sorazmernosti tako iz vidika

 

 

a) pravic ostalih poslancev, s katerimi je bil poslanec Šircelj v redni zaseženi komunikaciji, kot tudi

 

b) iz vidika pravic samega poslanca Širclja, in sicer v delu, v katerem so mu preiskovalci zasegli tudi tisto njegovo podatkovje, ki se preiskovanega kaznivega dejanja splohne tiče, ampak se tiče njegove komunikacije s kolegi.

 

 

Tako je v ustavni pritožbi npr. izrecno zapisano: "Odredba bi se vsaj po našem mnenju morala glasiti zgolj na zaseg, zavarovanje, pregled in preiskavo elektronskih podatkov, ki se nanašajo izključno na storjeno kaznivo dejanje (v kolikor bi se takšni podatki pri hišni preiskavi v Državnem zboru sploh našli) in ne na zaseg, zavarovanje, pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov Državnega zbora RS za uporabnika Andreja Širclja."

 

Ali pa v nekem drugem delu: "Prav tako je dejstvo, da se elektronski podatki Državnega zbora, matičnih delovnih teles Državnega zbora, poslanske skupine SDS in poslancev, s katerimi je poslanec Šircelj komuniciral preko elektronskih medijev Državnega zbora, nikakor ne nanašajo na kaznivo dejanje, ki se očita poslancu Širclju. Očitano kaznivo dejanje namreč ni v zvezi z delom Širclja kot poslanca Državnega zbora."

 

Ali pa v tem delu: "Posegi v ustavne pravice so dopustni, če so v skladu s t.im. načelom sorazmernosti: [...] 1. poseg mora biti nujen v tem smislu, da cilja ni mogoče doseči z nobenim blažjim posegom v ustavno pravico ... Zaseg, zavarovanje,pregled in preiskava vseh elektronskih podatkov po našem mnenju ne izpolnjuje že prvega pogoja testa sorazmernosti."

 

Kdo lahko ob tem zatrdi, da vsak od pritožnikov, torej tudi poslanec Šircelj, v ustavni pritožbi ni uveljavljal kršitve svoje pravice iz naslova nesorazmernega posega v njegovo komunikacijo, ki jo sicer varuje pravica do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena Ustave (pri čemer niti ne omenjam, da je presoja posegov v to pravico v kontekstu poslancev seveda še posebej stroga)? Ker sem kolegice in kolege s citiranimi izrecnimi navedbami iz ustavne pritožbe neposredno soočil, vsebinskega odgovora na ta neodgovorljiv dokaz, ki onemogoči izognitev presoji o nujnosti posega, pa nisem dobil, takšne odločitve večine nisem smel podpreti in zanjo ocenjujem, da je v okvirih prava ni mogoče pojasniti. Rezultat je nepoštena obravnava pritožnika, ki temelji na očitni neresnici glede neobstoja njegovih navedb, ki pa je za odločitev odločujoča. Takšno postopanje zame predstavlja zaobid neodvisnosti prava in institucije ustavnega sojenja.

 

* Za je glasovalo 5 ustavnih sodnikov, proti trije (Jaklič, Šorli in Korpič Horvat), Jadek Pensa pa se je izločila.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.871
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.171
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.882
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.478
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.328
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.301
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.015
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938