Razkrivamo

Preiskava pisarne opozicijskega poslanca: Jakličevo odklonilno ločeno mnenje v zadevi Šircelj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je po naših napovedih kot liberalno usmerjeni pravni strokovnjak že začel izstopati med deveterico ustavnih sodnic in sodnikov. Zadnji primer, ki utegne dobiti politične odmeve, se namreč nanaša na preiskavo pisarne opozicijskega poslanca Andreja Širclja decembra 2015. Po Jakličevem mnenju je šlo za prekoračen in protiustaven poseg v njegove pravice, medtem ko je večina njegovih sodniških kolegov menila drugače in ustavno pritožbo poslanca Širclja z odločbo Up-979/15 zavrnila (5:3)*. Ker gre za primer, ki že zaradi načela delitve oblasti in sorazmernosti posegov represivnih organov v človekovo osebno integriteto (komunikacijsko zasebnosti) zelo občutljiv, Jakličevo ločeno mnenje objavljamo tudi na portalu+.

08.08.2018 09:35
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Klemen Jaklič   ustavno sodišče   ustavna pritožba   odločna   ločeno mnenje   Andrej Šircelj   preiskava   državni zbor   komunikacijska zasebnost   načelo sorazmernosti

Foto: Ustavno sodišče

Že na prvi pogled je očitno, da takšna ureditev niti v najbolj divjih sanjah ne prestane testa sorazmernosti. (Klemen Jaklič)

V preiskavi poslančeve pisarne v Državnem zboru so bili zaseženi vsi elektronski podatki, ki se nanašajo na uporabnika Andreja Širclja. Prav tako so takšno njegovo celotno podatkovje preiskovalci odpeljali s seboj v preiskovalni organ z namenom, da bi tam sami pregledali vse tako zbrane podatke. Torej ne le tiste, ki bi potencialno lahko bili povezani z domnevnim preiskovanim kaznivim dejanjem, ampak tudi tiste, ki so povsem delovne ali osebne narave, vključno z zaupnimi političnimi vsebinami, in ki s preiskovanjem domnevnega kaznivega ravnanja nimajo nobene zveze. Po takšni metodi celostnega zasega in pregledovanja kar vseh podatkov omenjenega poslanca naj bi preiskovalci nato sami izločili tiste, ki so ali bi lahko bili povezani z očitanim kaznivim dejanjem.

 

Slovenska Ustava v skladu z ustaljeno prakso Ustavnega sodišča ne dopušča posegov v temeljne človekove pravice drugače kot le v primeru, če so posegi skladni z ustavnim načelom sorazmernosti. Bistveno vprašanje torej je, ali je takšen vseobsežen, celosten poseg v kar vse, tudi politično zaupne in občutljive vsebine, ki s kaznivim dejanjem nimajo prav nobene zveze, nujen za zagotovitev sicer legitimnega cilja, da se odkrije in preganja morebitna kazniva dejanja?

 

Že na prvi pogled je očitno, da takšna ureditev niti v najbolj divjih sanjah ne prestane testa sorazmernosti. Legitimni cilj preiskave je mogoče doseči na številne, za pravice pritožnika in delovanje demokracije mnogo manj obremenjujoče načine, pri čemer pri tovrstnih načinih učinkovitost preiskave ne trpi popolnoma nič. Iz primerjalnopravne ureditve tega vprašanja je popolnoma jasno, da so takšna milejša sredstva na voljo. Avstralska ureditev denimo predvideva, da se v celoti zasežena podatkovja preda nevtralni tretji osebi, ki je bodisi sodnik ali pa v ta namen posebej skupaj določena nevtralna tretja oseba. Ta je tista, ki nato podatkovje pregleda in iz njega izloči zgolj tiste podatke, ki so potencialno povezani z domnevnim kaznivim dejanjem kot predmetom preiskovanja. Zgolj ti podatki se nato predajo preiskovalcem, ki jih lahko za potrebe svoje analize odnesejo v svoj državni organ in jih tam preiskujejo. Vsi ostali podatki, ki s preiskovanim kaznivim dejanjem nimajo nič in ki so lahko politično zelo občutljivi (pa seveda tudi tisti, ki niso), preiskovalcem nikoli niso na vpogled in se predajo nazaj poslancu. Učinkovitost pregona kaznivih dejanj je na ta način povsem omogočena, obenem pa je poseg v komunikacijsko zasebnost poslanca neizmerno manjši kot v primeru poslanca pritožnika v našem primeru. Takšnih za pravice in demokratično ureditev milejših posegov, njegovih modalitet in različic, ki pa obenem enako učinkovito dosežejo legitimni cilj preiskovanja kaznivih ravnanj, v primerjalnih ustavnih ureditvah in praksah kar mrgoli.

 

Kako je torej mogoče, da bi kdo od slovenskih sodnikov in sodnic kljub nespornemu obstoju ustaljene prakse glede zahteve po sorazmernosti, ko gre za posege v temeljne človekove pravice, in hkratnem dokazanem obstoju za pravice milejših, a enako učinkovitih sredstev pregona, lahko pritožbo pritožnika sploh zavrnil? Kdor bi kljub predstavljenemu vseeno vztrajal na zavrnitvi ustavne pritožbe, ki se v svojem jedru sklicuje ravno na kršitev načela sorazmernosti zaradi prekomernosti posega, bi moral ubrati način, ki je do pritožnika nepošten, v očeh prava pa nerazumljiv. Druge možnosti ni.

 

 

Andrej Šircelj (SDS) in njegov nekdanji poslanski kolega, bivši ombudsman Matjaž Hanžek (Levica).

 

 

Kaj je torej storila večina, ki se je zaključku o očitni kršitvi načela sorazmernosti (delu testa, ki zahteva presojo o nujnosti tako hudega posega) vseeno izognila in kljub opisanemu pritožnikovo pritožbo vendarle zavrnila? V ključni opombi triindvajset – sic! hudič je kot kaže res vselej v podrobnostih – je v celoti neresnično in po moji oceni nepošteno navedla, da pritožnik v ustavni pritožbi ne zatrjuje, da bi bilo zasledovani cilj mogoče doseči z manj intenzivnim posegom v njegovo zasebnost. Zgolj takšna, kot bomo videli v celoti neresnična navedba, je večini omogočila, da se je izognila presoji o "nujnosti" posega (češ, da ta ni bila zatrjevana), ki je sicer bistveni del testa sorazmernosti in ki ga izpodbijani poseg očitno ne prestane.

 

V resnici pa je pritožnik v svoji ustavni pritožbi, ki jo je vložil skupaj z nekaterimi kolegi poslanci, popolnoma jasen. Skozi celotno pritožbo na številnih mestih zatrjuje ravno kršitev načela sorazmernosti. Ker gre za skupno ustavno pritožbo tako njegovih kolegov poslancev kot tudi njega samega, v besedilu pritožbe vseskozi ponavlja zatrjevanje kršitev sorazmernosti tako iz vidika

 

 

a) pravic ostalih poslancev, s katerimi je bil poslanec Šircelj v redni zaseženi komunikaciji, kot tudi

 

b) iz vidika pravic samega poslanca Širclja, in sicer v delu, v katerem so mu preiskovalci zasegli tudi tisto njegovo podatkovje, ki se preiskovanega kaznivega dejanja splohne tiče, ampak se tiče njegove komunikacije s kolegi.

 

 

Tako je v ustavni pritožbi npr. izrecno zapisano: "Odredba bi se vsaj po našem mnenju morala glasiti zgolj na zaseg, zavarovanje, pregled in preiskavo elektronskih podatkov, ki se nanašajo izključno na storjeno kaznivo dejanje (v kolikor bi se takšni podatki pri hišni preiskavi v Državnem zboru sploh našli) in ne na zaseg, zavarovanje, pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov Državnega zbora RS za uporabnika Andreja Širclja."

 

Ali pa v nekem drugem delu: "Prav tako je dejstvo, da se elektronski podatki Državnega zbora, matičnih delovnih teles Državnega zbora, poslanske skupine SDS in poslancev, s katerimi je poslanec Šircelj komuniciral preko elektronskih medijev Državnega zbora, nikakor ne nanašajo na kaznivo dejanje, ki se očita poslancu Širclju. Očitano kaznivo dejanje namreč ni v zvezi z delom Širclja kot poslanca Državnega zbora."

 

Ali pa v tem delu: "Posegi v ustavne pravice so dopustni, če so v skladu s t.im. načelom sorazmernosti: [...] 1. poseg mora biti nujen v tem smislu, da cilja ni mogoče doseči z nobenim blažjim posegom v ustavno pravico ... Zaseg, zavarovanje,pregled in preiskava vseh elektronskih podatkov po našem mnenju ne izpolnjuje že prvega pogoja testa sorazmernosti."

 

Kdo lahko ob tem zatrdi, da vsak od pritožnikov, torej tudi poslanec Šircelj, v ustavni pritožbi ni uveljavljal kršitve svoje pravice iz naslova nesorazmernega posega v njegovo komunikacijo, ki jo sicer varuje pravica do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena Ustave (pri čemer niti ne omenjam, da je presoja posegov v to pravico v kontekstu poslancev seveda še posebej stroga)? Ker sem kolegice in kolege s citiranimi izrecnimi navedbami iz ustavne pritožbe neposredno soočil, vsebinskega odgovora na ta neodgovorljiv dokaz, ki onemogoči izognitev presoji o nujnosti posega, pa nisem dobil, takšne odločitve večine nisem smel podpreti in zanjo ocenjujem, da je v okvirih prava ni mogoče pojasniti. Rezultat je nepoštena obravnava pritožnika, ki temelji na očitni neresnici glede neobstoja njegovih navedb, ki pa je za odločitev odločujoča. Takšno postopanje zame predstavlja zaobid neodvisnosti prava in institucije ustavnega sojenja.

 

* Za je glasovalo 5 ustavnih sodnikov, proti trije (Jaklič, Šorli in Korpič Horvat), Jadek Pensa pa se je izločila.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
14
21.05.2019 21:10
Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"
2
17.05.2019 22:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
4
15.05.2019 23:59
Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
17
14.05.2019 23:30
Ob novici, da je slovenski zunanji minister svojemu italijanskemu kolegu predlagal skupne policijske patrulje za učinkovito ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
7
10.05.2019 21:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (2/10)
0
03.05.2019 23:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)
3
26.04.2019 23:00
V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz ... Več.
Piše: Uredništvo
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
10
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,815
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,030
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,583
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
05/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,109
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,207
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,031
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,306
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968