Komentar

Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes se gledamo z njimi iz oči v oči

Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški aparat, v drugem koraku to opravi v njenem imenu cenzura, šele na koncu pa vstopi v igro aparat prisile. Sam sem se tega obilo nagledal.

12.08.2018 14:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Andrzej Wajda   Poljska   Wladyslaw Strzeminski   Katarzyna Kobro   paslika   Andre Gide   stalinizem

Gledamo golo stalinistično oblast na delu, svoj vsakdanji kruh si služi s svojimi dnevnimi morilskimi pohodi. Gledamo gladko površino ideološkega zavračanja in zaničevanja.

Menim, da nam primanjkuje bodočnosti, čeprav je resnica zagotovo nameščena nekje v globoki preteklosti. Tako je te dni v absolutnem zdaj. Predvsem menim, da svet ni večno vračanje istega, ponavljajo se nam predvsem intervali grotesknih zapletov. Osrednja protagonista zadnjega filma Andrzeja Wajde (1926-2016) z naslovom Paslika (Powidoki, vir) sta konstruktivista Wladyslaw Strzeminski (1893-1952) in njegova soproga Katarzyna Kobro (1898-1951), ki sta sodelovala v umetniškem krogu Aleksandra Rodčenka in Kazimirja Maleviča. Naj takoj zarežem v povrhnjico filma: umetnice Katarzyne Kobro ni v nobeni sekvenci filma, čeprav je vseprisotna v Wajdini pripovedi. Med drugim živi svoje filmsko življenje v telesu hčerke Nike, ki z nepojmljivo pojavnostjo odraslega otroka izraža najglobji protioblastni stud. Nika Strzeminski je v filmu zagotovo paslika matere Katarzyne Kobro.

 

Osrednji nagativec filmskega narativa je ministrstvo za kulturo oziroma kulturni minister, posledično pa umetniška akademija in muzej sodobne umetnosti, ki sta ju ravno Strzeminski in Kobrova soustanavljala kot del umetniške skupine RU (Revolucionarni umetniki). Če bi bil to samo film o geografiji boljševistične patologije, ga sploh ne bi imelo smisla komentirati, še posebej ne v kontekstu Wajdinega predzadnjega dela Walesa, človek upanja. Film Paslika* je več kot njegova poslovilna izjava.

 

 

 

 

Sam filmske funkcije razumem kot religiozno-eksperimentalne vektorje, usmerjene v abstrakcijo, ravno nasprotno od velikega filmskega naratorja Andrzeja Wajde. Po njegovem predzadnjem filmu Walesa, človek upanja si nisem znal predstavljati, da bi me lahko še kdaj pritegnil v svoj identifikacijski tok. Že dolgo nisem videl tako enoznačnega propagandnega filma, kot je Walesa, človek upanja, za razliko od njegovega ranega filma Kanal, ki me je še ne desetletnega dobesedno pretresel. Ves prestrašen sem se še nekaj dni spraševal, zakaj se je eden od osrednjih junakov filma, po tem, ko se je prebil do dnevne svetlobe, vrnil nazaj v kanalizacijski koridor.

 

Paslika nam dokazuje, da ni nujno, da v zaključku svoje umetniške biografije začne umetnik proizvajati samoreferenčni avtorski kič, žal v Wajdinem primeru celo ideološki kič. Ravno njegov film Paslika ga je odrešil poljskih katoliških kič promocij. Ker je Andrzej Wajda s filmom Paslika zaključil svoj opus, je več kot smiselno pogledati v njegov poslovilni nagovor:

 

V pretoku filmskega časa gledamo boljševistično oblast, ki načrtno uničuje umetnika in mu onemogoča, da bi lahko od svojega dela sploh živel. Tako umetnik počasi dviga po Jakobovi lestvi groze vse do točke, ko mora, da bi se prehranil, slikati propagandne panoje s Stalinovimi portreti. Do te mere ga partijska oblast poniža, da sprejme v roke tisto zadnje delo, ki bi si ga želel sprejeti abstrakcionistični umetnik, proizvajati mimetične portrete Stalina. Ko Strzeminskega dokončno odpustijo še iz ponižujoče suženjske službe, zaslišimo iz ust partijske psice: "Saj veste kako pravijo v komunizmu; kdor ne dela, naj ne je!" Pa ne moreš verjet, stalinistična žival ga potolče s stavkom: Kdor ne dela, naj ne je! V tem stavku gledamo v požiralnik požrešne in vulgarne oblasti, ki uveljavlja svojo moč samo zato, da bi lastno nomenklaturo prepeljala v območje obilja.

 

Ideološki mehanizmi uhajajo človeškosti - to je ta totalitarna, stalinistična ekonomija. Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes leta 2018 se gledamo z njimi iz oči v oči. 

 

 

 

 

Wajda je eden redkih filmskih umetnikov, ki premišljeno razporeja filmski jezik v odnosu do izgovorjenega besedišča v filmu, že v naslednjem koraku pa vidimo posledice tega odnosa. Gledamo golo stalinistično oblast na delu, svoj vsakdanji kruh si služi s svojimi dnevnimi morilskimi pohodi. Gledamo gladko površino ideološkega zavračanja in zaničevanja. Tako kot danes gledamo postpartijske volčje trope v bojih za osebne kapitalo-demonokratične interese.

 

Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški aparat, v drugem koraku to opravi v njenem imenu cenzura, šele na koncu pa vstopi v igro aparat prisile. Sam sem se tega obilo nagledal.

 

Minister za kulturo (transkript iz filma): "Ljudstvo ima pravico postavljati zahteve umetnikom, in ena od zahtev je, da je srž umetniškega dela, njegov namen in njegov smoter v tem, da služijo potrebam ljudstva. Zavrniti moramo umetnost formalistične brezidejnosti in cinizma. Umetnost, ki zagovarja brezidejnost, je sovražnik delavnega ljudstva." 

 

Wladyslaw Strzeminski (transkript iz filma): "Boriti se je treba za umetnost, ki najbolj ustreza času. Umetnost je laboratorij form! V umetnosti štejejo tisti, ki vtirajo pot k novim formam. Novi umetnosti ni treba strmeti h koristnosti, temveč k vzvišenosti."

 

V karakterju Wladyslava Strzeminskega gledamo strogo umetniško perspektivo. Gledamo ga v poslednjih dneh, ko je njegova pozicija že kanonizirana. Film spremlja njegovo dekonstrukcijo. Zato je najbolj pretresljiv trenutek v filmski pripovedi (ko je stalinistična baterija že prisilila vodstvo muzeja, da so umaknili umetnine Strzeminskega in Kobrove), ko so pleskarji prepleskali lepoto vseh lepot, ki jih je Poljska umetnost kadarkoli proizvedla.

 

Wladyslaw Strzeminski je bil navkljub temu, da sta mu manjkala tako roka kot noga, ki ju je izgubil med prvo svetovno vojno, umetniško realizirano bitje. V resnici je želel prenesti svoje znanje, svojo teorijo umetnosti na mlajše umetnike. Ne tako nepomemben detajl iz njegovega življenja: Wladyslaw Strzeminski je bi v umetniški šoli v Vitebsku asistent suprematistu prof. Kazimirju Maleviču.

 

Bil je eden tistih umetnikov, ki ni bil nikoli protisloven, ves čas je bil sam sebi in svoji umetniški teoriji dosleden. Neverjetno, na drugi strani pa, kot da se ne bi zavedal, da je v boljševiški proceduri žrtvovanja. Kot da bi se ta kleni komunist ne zavedal, da vedno nastopi čas bogostvarstva. Kot da si ni obetal evharistije. Menim, da je to tisto, kar je projeciral vanj veliki filmski umetnik Andrzej Wajda.

 

 

Poljska režiserska legenda, Andrzej Wajda (1926 - 2016)

 

 

Ponovimo pred koncem teksta: Rad bi vas opozoril na razliko besedne zveze revolucionarna umetnost, ki jo zastopa kulturni minister v filmu, in na besedno zvezo umetnost-revolucija, ki jo zastopa konstruktivist Wladyslaw Strzeminski. Ko ponižaš umetnost, začne v realnem vse pešati in na koncu propade. Takšna je ta zakonitost. Samo ljubezen je tista moč, ki vse spremni. Tudi takrat, ko v realnem pogrešal svojo ljubezen Katarzyno Kobro, je Strzeminski vedel, da je tukaj v neposredni bližini razstavljena njuna umetnina, njuna konstruktivistična popolnost. Njena Neoplastična lepota.

 

Naslov filma bi moral biti Katarzyna Kobro, ona je paslika. Film bi se lahko začel tako, da Wladyslaw zapre veke, njeno telo pa žari v njegovih zaprtih očeh. V zaprtih očeh bi gledal bolečino njunega popolnega razmerja. No, je še ena melodrama več! Idelana sta eden za drugega, a nikoli ne bosta zaživela skupnega življenja. Njega brez nje ne bi bilo. Tega se je Wladyslaw ves čas zvedal. Tako kot bi rekel Andre Gide: Gre za nekaj takega kot je balzamirana ljubezen. Andre Gide ima prav, če je umetniško delo metafizični odpadek, metafizično govno, potem je zagotovo umetnost balzamirana ljubezen.

 

Katarzyna Kobro je avtorica skulpturalno modernističnega koncepta neskončnega prostora. Mogoče pa nas res ni na svetu!

 

* Paslika (po SSKJ): páslíka  -e ž (?-?) psih. kratkotrajen učinek občutka ali zaznave potem, ko je dražljaj, ki je občutek ali zaznavo povzročil, prenehal delovati: barvne, slušne paslike

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,959
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,212
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,042
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,523
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,206
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,415
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,120
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,380
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,018
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 804