Komentar

Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes se gledamo z njimi iz oči v oči

Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški aparat, v drugem koraku to opravi v njenem imenu cenzura, šele na koncu pa vstopi v igro aparat prisile. Sam sem se tega obilo nagledal.

12.08.2018 14:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Andrzej Wajda   Poljska   Wladyslaw Strzeminski   Katarzyna Kobro   paslika   Andre Gide   stalinizem

Gledamo golo stalinistično oblast na delu, svoj vsakdanji kruh si služi s svojimi dnevnimi morilskimi pohodi. Gledamo gladko površino ideološkega zavračanja in zaničevanja.

Menim, da nam primanjkuje bodočnosti, čeprav je resnica zagotovo nameščena nekje v globoki preteklosti. Tako je te dni v absolutnem zdaj. Predvsem menim, da svet ni večno vračanje istega, ponavljajo se nam predvsem intervali grotesknih zapletov. Osrednja protagonista zadnjega filma Andrzeja Wajde (1926-2016) z naslovom Paslika (Powidoki, vir) sta konstruktivista Wladyslaw Strzeminski (1893-1952) in njegova soproga Katarzyna Kobro (1898-1951), ki sta sodelovala v umetniškem krogu Aleksandra Rodčenka in Kazimirja Maleviča. Naj takoj zarežem v povrhnjico filma: umetnice Katarzyne Kobro ni v nobeni sekvenci filma, čeprav je vseprisotna v Wajdini pripovedi. Med drugim živi svoje filmsko življenje v telesu hčerke Nike, ki z nepojmljivo pojavnostjo odraslega otroka izraža najglobji protioblastni stud. Nika Strzeminski je v filmu zagotovo paslika matere Katarzyne Kobro.

 

Osrednji nagativec filmskega narativa je ministrstvo za kulturo oziroma kulturni minister, posledično pa umetniška akademija in muzej sodobne umetnosti, ki sta ju ravno Strzeminski in Kobrova soustanavljala kot del umetniške skupine RU (Revolucionarni umetniki). Če bi bil to samo film o geografiji boljševistične patologije, ga sploh ne bi imelo smisla komentirati, še posebej ne v kontekstu Wajdinega predzadnjega dela Walesa, človek upanja. Film Paslika* je več kot njegova poslovilna izjava.

 

 

 

 

Sam filmske funkcije razumem kot religiozno-eksperimentalne vektorje, usmerjene v abstrakcijo, ravno nasprotno od velikega filmskega naratorja Andrzeja Wajde. Po njegovem predzadnjem filmu Walesa, človek upanja si nisem znal predstavljati, da bi me lahko še kdaj pritegnil v svoj identifikacijski tok. Že dolgo nisem videl tako enoznačnega propagandnega filma, kot je Walesa, človek upanja, za razliko od njegovega ranega filma Kanal, ki me je še ne desetletnega dobesedno pretresel. Ves prestrašen sem se še nekaj dni spraševal, zakaj se je eden od osrednjih junakov filma, po tem, ko se je prebil do dnevne svetlobe, vrnil nazaj v kanalizacijski koridor.

 

Paslika nam dokazuje, da ni nujno, da v zaključku svoje umetniške biografije začne umetnik proizvajati samoreferenčni avtorski kič, žal v Wajdinem primeru celo ideološki kič. Ravno njegov film Paslika ga je odrešil poljskih katoliških kič promocij. Ker je Andrzej Wajda s filmom Paslika zaključil svoj opus, je več kot smiselno pogledati v njegov poslovilni nagovor:

 

V pretoku filmskega časa gledamo boljševistično oblast, ki načrtno uničuje umetnika in mu onemogoča, da bi lahko od svojega dela sploh živel. Tako umetnik počasi dviga po Jakobovi lestvi groze vse do točke, ko mora, da bi se prehranil, slikati propagandne panoje s Stalinovimi portreti. Do te mere ga partijska oblast poniža, da sprejme v roke tisto zadnje delo, ki bi si ga želel sprejeti abstrakcionistični umetnik, proizvajati mimetične portrete Stalina. Ko Strzeminskega dokončno odpustijo še iz ponižujoče suženjske službe, zaslišimo iz ust partijske psice: "Saj veste kako pravijo v komunizmu; kdor ne dela, naj ne je!" Pa ne moreš verjet, stalinistična žival ga potolče s stavkom: Kdor ne dela, naj ne je! V tem stavku gledamo v požiralnik požrešne in vulgarne oblasti, ki uveljavlja svojo moč samo zato, da bi lastno nomenklaturo prepeljala v območje obilja.

 

Ideološki mehanizmi uhajajo človeškosti - to je ta totalitarna, stalinistična ekonomija. Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes leta 2018 se gledamo z njimi iz oči v oči. 

 

 

 

 

Wajda je eden redkih filmskih umetnikov, ki premišljeno razporeja filmski jezik v odnosu do izgovorjenega besedišča v filmu, že v naslednjem koraku pa vidimo posledice tega odnosa. Gledamo golo stalinistično oblast na delu, svoj vsakdanji kruh si služi s svojimi dnevnimi morilskimi pohodi. Gledamo gladko površino ideološkega zavračanja in zaničevanja. Tako kot danes gledamo postpartijske volčje trope v bojih za osebne kapitalo-demonokratične interese.

 

Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški aparat, v drugem koraku to opravi v njenem imenu cenzura, šele na koncu pa vstopi v igro aparat prisile. Sam sem se tega obilo nagledal.

 

Minister za kulturo (transkript iz filma): "Ljudstvo ima pravico postavljati zahteve umetnikom, in ena od zahtev je, da je srž umetniškega dela, njegov namen in njegov smoter v tem, da služijo potrebam ljudstva. Zavrniti moramo umetnost formalistične brezidejnosti in cinizma. Umetnost, ki zagovarja brezidejnost, je sovražnik delavnega ljudstva." 

 

Wladyslaw Strzeminski (transkript iz filma): "Boriti se je treba za umetnost, ki najbolj ustreza času. Umetnost je laboratorij form! V umetnosti štejejo tisti, ki vtirajo pot k novim formam. Novi umetnosti ni treba strmeti h koristnosti, temveč k vzvišenosti."

 

V karakterju Wladyslava Strzeminskega gledamo strogo umetniško perspektivo. Gledamo ga v poslednjih dneh, ko je njegova pozicija že kanonizirana. Film spremlja njegovo dekonstrukcijo. Zato je najbolj pretresljiv trenutek v filmski pripovedi (ko je stalinistična baterija že prisilila vodstvo muzeja, da so umaknili umetnine Strzeminskega in Kobrove), ko so pleskarji prepleskali lepoto vseh lepot, ki jih je Poljska umetnost kadarkoli proizvedla.

 

Wladyslaw Strzeminski je bil navkljub temu, da sta mu manjkala tako roka kot noga, ki ju je izgubil med prvo svetovno vojno, umetniško realizirano bitje. V resnici je želel prenesti svoje znanje, svojo teorijo umetnosti na mlajše umetnike. Ne tako nepomemben detajl iz njegovega življenja: Wladyslaw Strzeminski je bi v umetniški šoli v Vitebsku asistent suprematistu prof. Kazimirju Maleviču.

 

Bil je eden tistih umetnikov, ki ni bil nikoli protisloven, ves čas je bil sam sebi in svoji umetniški teoriji dosleden. Neverjetno, na drugi strani pa, kot da se ne bi zavedal, da je v boljševiški proceduri žrtvovanja. Kot da bi se ta kleni komunist ne zavedal, da vedno nastopi čas bogostvarstva. Kot da si ni obetal evharistije. Menim, da je to tisto, kar je projeciral vanj veliki filmski umetnik Andrzej Wajda.

 

 

Poljska režiserska legenda, Andrzej Wajda (1926 - 2016)

 

 

Ponovimo pred koncem teksta: Rad bi vas opozoril na razliko besedne zveze revolucionarna umetnost, ki jo zastopa kulturni minister v filmu, in na besedno zvezo umetnost-revolucija, ki jo zastopa konstruktivist Wladyslaw Strzeminski. Ko ponižaš umetnost, začne v realnem vse pešati in na koncu propade. Takšna je ta zakonitost. Samo ljubezen je tista moč, ki vse spremni. Tudi takrat, ko v realnem pogrešal svojo ljubezen Katarzyno Kobro, je Strzeminski vedel, da je tukaj v neposredni bližini razstavljena njuna umetnina, njuna konstruktivistična popolnost. Njena Neoplastična lepota.

 

Naslov filma bi moral biti Katarzyna Kobro, ona je paslika. Film bi se lahko začel tako, da Wladyslaw zapre veke, njeno telo pa žari v njegovih zaprtih očeh. V zaprtih očeh bi gledal bolečino njunega popolnega razmerja. No, je še ena melodrama več! Idelana sta eden za drugega, a nikoli ne bosta zaživela skupnega življenja. Njega brez nje ne bi bilo. Tega se je Wladyslaw ves čas zvedal. Tako kot bi rekel Andre Gide: Gre za nekaj takega kot je balzamirana ljubezen. Andre Gide ima prav, če je umetniško delo metafizični odpadek, metafizično govno, potem je zagotovo umetnost balzamirana ljubezen.

 

Katarzyna Kobro je avtorica skulpturalno modernističnega koncepta neskončnega prostora. Mogoče pa nas res ni na svetu!

 

* Paslika (po SSKJ): páslíka  -e ž (?-?) psih. kratkotrajen učinek občutka ali zaznave potem, ko je dražljaj, ki je občutek ali zaznavo povzročil, prenehal delovati: barvne, slušne paslike

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
2
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,158
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,156
03/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,403
04/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,333
05/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,566
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,626
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,106
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,212
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,372
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 946