Komentar

Kdo sploh še potrebuje kulturo?

Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi bilo treba pod Cankarjevim domom podtakniti bombo, da bi razgnala cvetober slovenske kulture in kulturnikov.

13.08.2018 20:59
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   kultura   Ivan Cankar   krompir   neoliberalci   Mićo Mrkaić   Slavoj Žižek   Andrej Rozman Roza

Mislim, da na tem mestu ni treba posebej razlagati, da brez kulture ne bi mogli niti krompirja saditi, kaj šele pripadati kateremu koli narodu.

V svetu, kjer je pojem lakote razumljen samo v dobesednem smislu, to je kot polnjenje praznih želodcev, ki, mimogrede, pridno razširjeni, potrebujejo vse več hrane, je težko govoriti o duhovni lakoti v prenesenem, v bistvu pa zelo konkretnem smislu. Človeku, ki cele dneve gara za ljubi kruhek, pač težko vbiješ v glavo, da je nekaj takega, kot je kultura, ki vendar ne ustvarja nič oprijemljivega, temveč pridno parazitira na državnih jaslih, ne da bi njeni "proizvajalci" v zameno za svoj obstoj potili krvavi pot od težaškega dela, v katerem se je od nekdaj potilo in se še poti slovensko ljudstvo, kot bi rekel Ivan Cankar, če parafraziramo njegovo znamenito delo Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, da je torej nekaj takšnega, kot je kultura, za družbo sploh potrebno oziroma relevantno.

 

Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi bilo treba pod Cankarjevim domom podtakniti bombo, da bi razgnala cvetober slovenske kulture in kulturnikov. Precej manj pa je takih, ki so v tej izjavi zaznali znamenito žižkovsko ironijo oziroma, še bolje rečeno - cinizem, da ne rečemo sarkazem. Zdi se, da imajo neoliberarni teoretiki že dolgo pred njihovim grotesknim apologetom Mićom Mrkaićem, ki na svet gledajo v luči bajeslovnega zakonskega stanu med tako imenovano svobodno konkurenco in samozvanim prostim trgom, precejšnje težave s prenesenim pomenom. In ravno v prenesenem pomenu, to je, pesniško rečeno, v metafori, domuje avtonomija vsakršne kulture. Gledati ne pomeni jesti, če parafraziramo znano francosko filozofinjo Simone Weil, in povsem jasno je, da duhovna hrana ne more nasititi lačnih želodcev, lahko pa ljudi popelje do razmišljanja, da so poleg mamljivega vonja po telečji pečenki, o kateri je tako zapeljivo govoril že Josip Jurčič, na svetu tudi stvari, ki presegajo surovi materializem današnje "dobesedne" civilizacije.

 

Vseh stvari pač ni mogoče meriti z istim vatlom, in nekega velecenjenega romana pač ne moremo obravnavati na isti način kot krompir, pa naj je slednji še tako debel in neobhoden. Če ne upoštevamo tega dejstva, pridemo do naslednje nebuloze, ki jo je izrekel neki neoliberalec, da je "subvencioniranje kulture smiselno le, če družbene koristi 'proizvodnje kulture' presegajo plačilo, ki ga za svoje storitve dobijo 'kulturni delavci'". Če pustimo ob strani (dialektično) materialistično izrazoslovje ("proizvodnja kulture" in "kulturni delavci"), ki s stališča umetnosti ne bi moglo biti bolj paradoksalno in anahrono, in tudi če ne upoštevamo dejstva, da v pri nas tako cenjeni in čislani tujini kultura "proizvede" 2,5-kratnik celotnega BDP-ja, je jasno kot beli dan, da je samozvani prosti trg, na katerem na primer Damjan Murko po tržni vrednosti, če se ta meri po principu ponudbe in povpraševanja, v naših logovih lahko dostojno tekmuje z Beethovnom ali Bachom, za vrednotenje kulture povsem neprimeren. Skratka, nekaj, kar ima v določenem trenutku visoko ekonomsko vrednost, kar je odvisno med drugim tudi od vremena in razpoloženja vlagateljev, ni nujno, da ima tudi visoko umetniško vrednost. Toda ravno zaradi tega je treba imeti smisel za preneseni pomen oziroma za metaforo, ki je v tem horizontalnem svetu (nič čudnega, da se obuja staro vraževerje o ploščatosti zemlje) brez vsakršnega smisla za vertikalo povsem razvrednoten.

 

Važno je le, da imamo debel krompir, po možnosti debelejšega, kot ga ima sosed.

 

"Pri nas je kultura razvita tako, kot da imamo kulturo zaradi umetnikov, ampak kultura je zaradi naroda, in ta narod da zaradi naše politike premalo feedbeka, kultura dobi premalo zrcala nazaj, zato imamo tudi družbo bolj razsuto," meni eden izmed kulturnikov, slovenski pesnik in gledališčnik Andrej Rozman - Roza, in po mojem ima čisto prav, s to cankarjevsko pripombo, da kulture slovenski narod morda zares ne potrebuje, razen ko je treba na kakšni vaški veselici zapeti katero od domoljubnih pesmi, da so noge bolj prožne za skakanje in da vince bolje steče po naših vsega hudega navajenih žilah. Mislim, da na tem mestu ni treba posebej razlagati, da brez kulture ne bi mogli niti krompirja saditi, kaj šele pripadati kateremu koli narodu, kajti šele zavest o kulturi kot nematerialni dobrini ustvarja nekaj, čemur lahko rečemo zgodovinski spomin, v nasprotju z tržno logiko, ki ta zgodovinski spomin v imenu polnega želodca učinkovito briše.

 

Skratka, če povzamemo pričujoče razmišljanje z besedami zamenitega slovenskega kulturnika in umetnika Ivana Cankarja: "Zgodovina narodove kulture je zgodovina njegovega političnega, družabnega in gospodarskega razvoja." In nikakor ne obratno, kakor nas poskušajo prepričati samozvani apologeti fiskalne ekonomije, ki vidijo smisel življenja v prilaščanju materialnih dobrin. Ampak, navsezadnje, spomnimo se samo, kako je Zolajev Trebuh Pariza iz sebe izločil tujka, ki ga je imenoval umetnik, in povsem jasno je, da je v svetu izgubljenega smisla in nezadržnega pehanja za materialnim blagostanjem, pač v skladu z individualistično mantro preživetvenega refleksa ("Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!"), kolektivna zavest, ki ustvarja določeno družbo, in z njo tudi kultura kot taka, povsem nepotrebna. Pa je kdaj sploh bila? Močno dvomim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,941
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,201
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,007
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,354
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,190
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,410
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,097
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,375
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,015
10/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,671