Komentar

Kdo sploh še potrebuje kulturo?

Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi bilo treba pod Cankarjevim domom podtakniti bombo, da bi razgnala cvetober slovenske kulture in kulturnikov.

13.08.2018 20:59
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   kultura   Ivan Cankar   krompir   neoliberalci   Mićo Mrkaić   Slavoj Žižek   Andrej Rozman Roza

Mislim, da na tem mestu ni treba posebej razlagati, da brez kulture ne bi mogli niti krompirja saditi, kaj šele pripadati kateremu koli narodu.

V svetu, kjer je pojem lakote razumljen samo v dobesednem smislu, to je kot polnjenje praznih želodcev, ki, mimogrede, pridno razširjeni, potrebujejo vse več hrane, je težko govoriti o duhovni lakoti v prenesenem, v bistvu pa zelo konkretnem smislu. Človeku, ki cele dneve gara za ljubi kruhek, pač težko vbiješ v glavo, da je nekaj takega, kot je kultura, ki vendar ne ustvarja nič oprijemljivega, temveč pridno parazitira na državnih jaslih, ne da bi njeni "proizvajalci" v zameno za svoj obstoj potili krvavi pot od težaškega dela, v katerem se je od nekdaj potilo in se še poti slovensko ljudstvo, kot bi rekel Ivan Cankar, če parafraziramo njegovo znamenito delo Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, da je torej nekaj takšnega, kot je kultura, za družbo sploh potrebno oziroma relevantno.

 

Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi bilo treba pod Cankarjevim domom podtakniti bombo, da bi razgnala cvetober slovenske kulture in kulturnikov. Precej manj pa je takih, ki so v tej izjavi zaznali znamenito žižkovsko ironijo oziroma, še bolje rečeno - cinizem, da ne rečemo sarkazem. Zdi se, da imajo neoliberarni teoretiki že dolgo pred njihovim grotesknim apologetom Mićom Mrkaićem, ki na svet gledajo v luči bajeslovnega zakonskega stanu med tako imenovano svobodno konkurenco in samozvanim prostim trgom, precejšnje težave s prenesenim pomenom. In ravno v prenesenem pomenu, to je, pesniško rečeno, v metafori, domuje avtonomija vsakršne kulture. Gledati ne pomeni jesti, če parafraziramo znano francosko filozofinjo Simone Weil, in povsem jasno je, da duhovna hrana ne more nasititi lačnih želodcev, lahko pa ljudi popelje do razmišljanja, da so poleg mamljivega vonja po telečji pečenki, o kateri je tako zapeljivo govoril že Josip Jurčič, na svetu tudi stvari, ki presegajo surovi materializem današnje "dobesedne" civilizacije.

 

Vseh stvari pač ni mogoče meriti z istim vatlom, in nekega velecenjenega romana pač ne moremo obravnavati na isti način kot krompir, pa naj je slednji še tako debel in neobhoden. Če ne upoštevamo tega dejstva, pridemo do naslednje nebuloze, ki jo je izrekel neki neoliberalec, da je "subvencioniranje kulture smiselno le, če družbene koristi 'proizvodnje kulture' presegajo plačilo, ki ga za svoje storitve dobijo 'kulturni delavci'". Če pustimo ob strani (dialektično) materialistično izrazoslovje ("proizvodnja kulture" in "kulturni delavci"), ki s stališča umetnosti ne bi moglo biti bolj paradoksalno in anahrono, in tudi če ne upoštevamo dejstva, da v pri nas tako cenjeni in čislani tujini kultura "proizvede" 2,5-kratnik celotnega BDP-ja, je jasno kot beli dan, da je samozvani prosti trg, na katerem na primer Damjan Murko po tržni vrednosti, če se ta meri po principu ponudbe in povpraševanja, v naših logovih lahko dostojno tekmuje z Beethovnom ali Bachom, za vrednotenje kulture povsem neprimeren. Skratka, nekaj, kar ima v določenem trenutku visoko ekonomsko vrednost, kar je odvisno med drugim tudi od vremena in razpoloženja vlagateljev, ni nujno, da ima tudi visoko umetniško vrednost. Toda ravno zaradi tega je treba imeti smisel za preneseni pomen oziroma za metaforo, ki je v tem horizontalnem svetu (nič čudnega, da se obuja staro vraževerje o ploščatosti zemlje) brez vsakršnega smisla za vertikalo povsem razvrednoten.

 

Važno je le, da imamo debel krompir, po možnosti debelejšega, kot ga ima sosed.

 

"Pri nas je kultura razvita tako, kot da imamo kulturo zaradi umetnikov, ampak kultura je zaradi naroda, in ta narod da zaradi naše politike premalo feedbeka, kultura dobi premalo zrcala nazaj, zato imamo tudi družbo bolj razsuto," meni eden izmed kulturnikov, slovenski pesnik in gledališčnik Andrej Rozman - Roza, in po mojem ima čisto prav, s to cankarjevsko pripombo, da kulture slovenski narod morda zares ne potrebuje, razen ko je treba na kakšni vaški veselici zapeti katero od domoljubnih pesmi, da so noge bolj prožne za skakanje in da vince bolje steče po naših vsega hudega navajenih žilah. Mislim, da na tem mestu ni treba posebej razlagati, da brez kulture ne bi mogli niti krompirja saditi, kaj šele pripadati kateremu koli narodu, kajti šele zavest o kulturi kot nematerialni dobrini ustvarja nekaj, čemur lahko rečemo zgodovinski spomin, v nasprotju z tržno logiko, ki ta zgodovinski spomin v imenu polnega želodca učinkovito briše.

 

Skratka, če povzamemo pričujoče razmišljanje z besedami zamenitega slovenskega kulturnika in umetnika Ivana Cankarja: "Zgodovina narodove kulture je zgodovina njegovega političnega, družabnega in gospodarskega razvoja." In nikakor ne obratno, kakor nas poskušajo prepričati samozvani apologeti fiskalne ekonomije, ki vidijo smisel življenja v prilaščanju materialnih dobrin. Ampak, navsezadnje, spomnimo se samo, kako je Zolajev Trebuh Pariza iz sebe izločil tujka, ki ga je imenoval umetnik, in povsem jasno je, da je v svetu izgubljenega smisla in nezadržnega pehanja za materialnim blagostanjem, pač v skladu z individualistično mantro preživetvenega refleksa ("Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!"), kolektivna zavest, ki ustvarja določeno družbo, in z njo tudi kultura kot taka, povsem nepotrebna. Pa je kdaj sploh bila? Močno dvomim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
1
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,494
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,596
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,268
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,924
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,546
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,209
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,733
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,314
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,621
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 946