Komentar

Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci

Med letoma 1939 in 1954 leži obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter neopredeljenimi zgodovinarji, ki bi ga lahko najbolje razčistila komisija, sestavljena iz zgodovinarjev z vseh strani, ki bi zbrali vsa dejstva. Vključeni bi morali biti tako tuji kot tudi domači strokovnjaki. Pred časom sem to predlagal predsedniku Borutu Pahorju, vendar nisem dobil nobenega odgovora ...

15.08.2018 22:02
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Lord Action   zgodovina   moč   oblast   Gertrude Himmelfarb   sprava   Jože Možina   Jože Dežman   zgodovinarji   nepristranskost

Po mojem mnenju bi bil rezultat zbranega gradiva iz let 1939-1954 korak bliže spravi med obema stranema slovenske družbe.

Lord John Dahlberg-Acton je med ljudmi najbolj znan po svojem prodornem in bistrem komentarju "Oblast korumpira, absolutna oblast pa korumpira absolutno". Vendar večina ne ve dosti o tem široko izobraženem in visoko moralnem možu. Lord Acton izvira iz britanske družine nižjega angleškega plemstva, njegova družinska veja pa je postala res celinska po imenovanju njegovega deda za ministrskega predsednika neapeljskega kraljestva. Actonov oče se s tem priženil v francosko-nemško aristokracijo. Po očetovi smrti se je njegova ovdovela mati poročila z angleškim grofom. Lord Acton se je rodil v Neaplju in umrl na Bavarskem, čeprav je večino življenja preživel v Angliji. Bil je goreč rimokatolik, šolal se je na prestižni katoliški šoli Oscott College. Ker je bil katolik, se ni mogel vpisati na Univerzo v Cambridgeu, ker takrat še ni sprejemala odpadnikov od anglikanske cerkve. Zato je odšel študirat v München.

 

Do spremembe te prepovedi je prišlo pozneje, ko so katoliki in ostali neanglikanci postali enakopravni, tako da je leta 1895 postal profesor moderne zgodovine na Univerzi v Cambridgeu. Postal je prvi rimokatolik na tem položaju, imel je vrsto predavanj o svobodi in oblasti . Njegovo nastopno predavanje o študiju zgodovine je izjemno prodorno in bi ga morali po mojem mnenju pretehtati in preštudirati vsi resni zgodovinarji, ki želijo, da bi njihovo delo cenili v najboljših akademskih ustanovah.

 

Ključne točke, ki jih je Lord Acton poudarjal v svojih predavanjih, so:

 

* Ljudje pred smrtjo ne zaupajo vseh svojih skrivnosti; ključna je vedno izjema, zato minejo generacije, preden se dokopljemo do resnice;

 

* Poznavanje preteklosti je najvarnejša in najzanesljivejša emancipacija;

 

* Najvažnejše pri učenju ni umetnost kopičenja snovi, temveč vzvišena umetnost njenega raziskovanja, ločevanja resnice od laži in gotovosti od dvoma;

 

* Z zgodovinarjem je treba ravnati kot s pričo in mu ne verjeti, dokler ne dokaže pristnosti;

 

* Onstran vprašanja gotovosti je vprašanje nepristranskosti;

 

* Ne domišljajte si, da poslušate mene, zgodovina sama je tista, ki govori (navaja francoskega zgodovinarja Coulangesa)

 

* Da bi bila zgodovina nad dvoumnostjo ali prepirom, mora temeljiti na dokumentih in ne na mnenjih.

 

 

Znana ameriška zgodovinarka Gertrude Himmelfarb (r. 1922) je dejala: "Kar ga je oddaljilo od njegovih viktorijanskih sodobnikov, ga je morda približalo sedanji generaciji, za katero rešitev ni v izbiri med liberalizmom ali konservativizmom, med religijo ali ateizmom, ampak v nekakšni spravi oziroma preseganju teh nespravljivosti. Actonov genij in skrajni paradoks sta učinkovala na to spravo ali preseganje z uvedbo religioznih vrednot v posvetne zadeve in posvetnih zadev v religiozne."

 

V kontekstu hrupa in razburjenja okoli intervjuja Jožeta Možine z dr. Jožetom Dežmanom je treba upoštevati načela Lorda Actona in komentarje Gertrude Himmelfarb. Ponovno pripominjam, kar sem že pred nekaj leti, da je med letoma 1939 in 1954 obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter neopredeljenimi zgodovinarji, ki bi ga lahko najbolje razčistila komisija, sestavljena iz zgodovinarjev z vseh strani, ki bi zbrali vsa dejstva. Vključeni bi morali biti tako tuji kot tudi domači strokovnjaki. Pred časom sem to predlagal predsedniku Borutu Pahorju, vendar nisem dobil nobenega odgovora.

 

Po mojem mnenju bi bil rezultat zbranega gradiva iz let 1939-1954 korak bliže spravi med obema stranema slovenske družbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,548
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,609
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,470
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,863
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,349
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,483
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,233
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 888
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,105