Komentar

Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci

Med letoma 1939 in 1954 leži obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter neopredeljenimi zgodovinarji, ki bi ga lahko najbolje razčistila komisija, sestavljena iz zgodovinarjev z vseh strani, ki bi zbrali vsa dejstva. Vključeni bi morali biti tako tuji kot tudi domači strokovnjaki. Pred časom sem to predlagal predsedniku Borutu Pahorju, vendar nisem dobil nobenega odgovora ...

15.08.2018 22:02
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Lord Action   zgodovina   moč   oblast   Gertrude Himmelfarb   sprava   Jože Možina   Jože Dežman   zgodovinarji   nepristranskost

Po mojem mnenju bi bil rezultat zbranega gradiva iz let 1939-1954 korak bliže spravi med obema stranema slovenske družbe.

Lord John Dahlberg-Acton je med ljudmi najbolj znan po svojem prodornem in bistrem komentarju "Oblast korumpira, absolutna oblast pa korumpira absolutno". Vendar večina ne ve dosti o tem široko izobraženem in visoko moralnem možu. Lord Acton izvira iz britanske družine nižjega angleškega plemstva, njegova družinska veja pa je postala res celinska po imenovanju njegovega deda za ministrskega predsednika neapeljskega kraljestva. Actonov oče se s tem priženil v francosko-nemško aristokracijo. Po očetovi smrti se je njegova ovdovela mati poročila z angleškim grofom. Lord Acton se je rodil v Neaplju in umrl na Bavarskem, čeprav je večino življenja preživel v Angliji. Bil je goreč rimokatolik, šolal se je na prestižni katoliški šoli Oscott College. Ker je bil katolik, se ni mogel vpisati na Univerzo v Cambridgeu, ker takrat še ni sprejemala odpadnikov od anglikanske cerkve. Zato je odšel študirat v München.

 

Do spremembe te prepovedi je prišlo pozneje, ko so katoliki in ostali neanglikanci postali enakopravni, tako da je leta 1895 postal profesor moderne zgodovine na Univerzi v Cambridgeu. Postal je prvi rimokatolik na tem položaju, imel je vrsto predavanj o svobodi in oblasti . Njegovo nastopno predavanje o študiju zgodovine je izjemno prodorno in bi ga morali po mojem mnenju pretehtati in preštudirati vsi resni zgodovinarji, ki želijo, da bi njihovo delo cenili v najboljših akademskih ustanovah.

 

Ključne točke, ki jih je Lord Acton poudarjal v svojih predavanjih, so:

 

* Ljudje pred smrtjo ne zaupajo vseh svojih skrivnosti; ključna je vedno izjema, zato minejo generacije, preden se dokopljemo do resnice;

 

* Poznavanje preteklosti je najvarnejša in najzanesljivejša emancipacija;

 

* Najvažnejše pri učenju ni umetnost kopičenja snovi, temveč vzvišena umetnost njenega raziskovanja, ločevanja resnice od laži in gotovosti od dvoma;

 

* Z zgodovinarjem je treba ravnati kot s pričo in mu ne verjeti, dokler ne dokaže pristnosti;

 

* Onstran vprašanja gotovosti je vprašanje nepristranskosti;

 

* Ne domišljajte si, da poslušate mene, zgodovina sama je tista, ki govori (navaja francoskega zgodovinarja Coulangesa)

 

* Da bi bila zgodovina nad dvoumnostjo ali prepirom, mora temeljiti na dokumentih in ne na mnenjih.

 

 

Znana ameriška zgodovinarka Gertrude Himmelfarb (r. 1922) je dejala: "Kar ga je oddaljilo od njegovih viktorijanskih sodobnikov, ga je morda približalo sedanji generaciji, za katero rešitev ni v izbiri med liberalizmom ali konservativizmom, med religijo ali ateizmom, ampak v nekakšni spravi oziroma preseganju teh nespravljivosti. Actonov genij in skrajni paradoks sta učinkovala na to spravo ali preseganje z uvedbo religioznih vrednot v posvetne zadeve in posvetnih zadev v religiozne."

 

V kontekstu hrupa in razburjenja okoli intervjuja Jožeta Možine z dr. Jožetom Dežmanom je treba upoštevati načela Lorda Actona in komentarje Gertrude Himmelfarb. Ponovno pripominjam, kar sem že pred nekaj leti, da je med letoma 1939 in 1954 obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter neopredeljenimi zgodovinarji, ki bi ga lahko najbolje razčistila komisija, sestavljena iz zgodovinarjev z vseh strani, ki bi zbrali vsa dejstva. Vključeni bi morali biti tako tuji kot tudi domači strokovnjaki. Pred časom sem to predlagal predsedniku Borutu Pahorju, vendar nisem dobil nobenega odgovora.

 

Po mojem mnenju bi bil rezultat zbranega gradiva iz let 1939-1954 korak bliže spravi med obema stranema slovenske družbe.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,941
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,201
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,007
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,354
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,190
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,410
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,097
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,375
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,015
10/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,671