Komentar

50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi

Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. Nekatere negativne izjave in nestrpni pojavi v zvezi s sosednimi državami (Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko) kažejo na težnjo, da bi Slovenija postala socialistični otok sredi Evrope.

21.08.2018 01:13
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Praška pomlad   Brežnjev   Dubček   Slovenija   Evropa   socializem   kulturni boj   Izidor Cankar

Na Slovenskem že več let poteka polemika oz. kulturni boj med osamosvojitelji in branilci pridobitev socializma (pridobitelji).

1. Obletnice. V teh dneh se spominjamo sovjetske okupacije Češkoslovaške leta 1968. Brežnjev je takrat zatrl demokratično gibanje, ki ga je predstavljal Aleksander Dubček, in ga imenujemo praška pomlad. Ne moremo pa se odločiti, ali bi ob tem obžalovali tudi zatiranje slovenske pomladi, ki je dozorela dvajset let pozneje. Šarčeva vlada v marsičem pomeni slovo od vrednot slovenske osamosvojitve oz. slovenskega demokratičnega izročila. Pri nas je šlo brez tuje vojske.

 

2. Cenzura. Cenzuriranje, ki ga je sprožil Dežmanov intervju, je škandal in sramota, ki ju je mogoče razložiti na psihološki, sociološki in zgodovinski način. Najprej so tu obrambni mehanizmi cenzorjev, kot so zanikanje, jeza, opravičevanje, minimiziranje … Ti mehanizmi se danes v Sloveniji prepletajo z napadalnostjo in obsojanjem na račun žrtev krivic. Glavni zaplet je seveda pri razumevanju in sprejemanju realnosti. Poleg psihološke sta potrebni zgodovinska in politična refleksija.

 

3. Druga svetovna in hladna vojna. Socialistična republika Slovenija je nastala po zavezniški zmagi v II. svetovni vojni, neodvisna in demokratična država Slovenija pa ob koncu hladne vojne oz. propadom socializma v Evropi. Pojavljajo se trditve, da je tudi samostojna Slovenija rezultat zmage v II. svetovni vojni, ergo tudi socialistične ureditve. Zmaga leta 1945 je seveda prispevala k oblikovanju nacionalno koristnih ustanov, predvsem pa k vrnitvi Primorske. Velik dosežek slovenske osamosvojitve je bil, da so pri njej sodelovali vsi državljani ne glede na opredelitve, simpatije ali sorodniške vezi z udeleženci II. svetovne vojne. To velja tudi za višjo, državno oz. evropsko raven. V II. vojni poražene države kot Nemčija in Italija so bile med zmagovalkami hladne vojne, medtem ko je zmagovalka II. vojne Sovjetska zveza postala poraženka hladne vojne. Države kot Francija, Velika Britanija in ZDA so bile zmagovalke v obeh vojnah. To velja tudi za Slovence, ki so bili na zavezniški strani med drugo vojno in so se udeležili "pomladnega gibanja" 1987-1992.

 

4. Kulturni boj. Na Slovenskem že več let poteka razporejanje in preračunavanje v zvezi z udeležbo v vojnah. Kljub plebiscitu 1990, ki je zbral volivce vseh smeri in prepričanj, navsezadnje tudi kljub referendumu 2003 o vstopu v EU in NATO se je utrdilo (kljub vsemu napačno) prepričanje, da so bili privrženci zmage 1945 nasprotniki osamosvojitve 1991, in da so bili privrženci osamosvojitve nasprotniki zmagovalcev v II. svetovni vojni. V tem duhu poteka na Slovenskem polemika oz. kulturni boj med osamosvojitelji in pridobitelji (tj. branilcev pridobitev socializma). V tem smislu se odvija tudi slovensko strankarsko življenje, ki v zadnjem času doživlja nov pospešek z medsebojnim izključevanjem, ideološko mobilizacijo in sovražnim govorom proti osamosvojiteljem. Na tej točki je potreben natančnejši pogled.

 

5. Komunisti preganjajo protifašiste. Ni res, da so bili člani protikomunistične opozicije in privrženci osamosvojitve leta 1991 po defaultu nasprotniki zaveznikov in partizanov. Osamosvojitev so podpirali in celo vodili člani partizanskih družin in privrženci zavezniške politike, njihovi potomci in sorodniki. Pri tem je treba upoštevati, da so po letu 1945, namesto, da bi se jim zahvalili, preganjali mnoge protifašiste, med katerimi so bili tudi liberalni in recimo krščanski ljudje. Po drugi svetovni vojni namreč ni prihajalo le do vsesplošnega ločevanja in izključevanja oz. komunistične diskriminacije protikomunistov, ampak praktično vseh nekomunistov, predvsem kristjanov in liberalnih ljudi; celo komunistov.

 

6. Londonska vlada. Posebej pozorni moramo biti glede sestave t.i. zavezniškega tabora na Slovenskem. Da bi ugajala oblastem, je večina zgodovinarjev v socialistični republiki Sloveniji poudarjala dosežke partizanskega gibanja - in pogosto pretiravala z njimi; medtem ko je bila zadržana do članov in privržencev jugoslovanske / izgnanske / londonske vlade, čeprav so bili Britanci najvažnejši protifašistični zavezniki in od leta 1944 celo zavezniki partizanov. Slovenski pridobitelji so dosledno preganjali simpatizerje londonske vlade in slovensko liberalno / podjetniško / izobražensko / meščansko skupnost. Kmalu je predmet diskriminacije in politične izolacije postal tudi član londonske vlade in osrednja slovenska osebnost, ki je poskušala doseči spravo med partizani in domobranci, Izidor Cankar.  

 

7. EU in NATO sta utemeljena na spravi med nasprotniki (II. in hladne vojne). Rezultati II. svetovne vojne so bolj odmaknjeni od rezultatov hladne vojne in dileme II. svetovne vojne so manj aktualne od dilem in razporeditev v zvezi s hladno vojno. Zastavlja se preprosto vprašanje: ali je za današnje življenje in za današnjo politiko pomembnejši rezultat II. svetovne vojne ali rezultat hladne vojne? Pridobitelji skušajo prevladati s tezo, da je bila važnejša II. svetovna vojna, ponekod pa se za ta namen njihovi nasprotniki osamosvojitelji sovražno etiketirajo kot fašisti, nasilneži, nesposobneži in celo zločinci. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so moderne evropske povezave kot EU in NATO utemeljene na spravi med nasprotniki II. svetovne vojne, predvsem med Nemci in Francozi, med Nemci in Američani itn. Ob tem je zanimivo, da vrednote Evropske unije in Nata v 21. stoletju revidirajo tudi razmerja med nasprotniki hladne vojne. V zahodno politično sfero so bile vključene bivše socialistične države / republike kot Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Daleč od tega, da bi spodbujale kulturni boj med Zahodno in Vzhodno Evropo ali med Levico in Desnico se moderne evropske oz. evroatlantske ustanove organizirajo za upravljanje z migracijami, za boj zoper terorizem, za ureditev globalnih gospodarskih in okoljskih izzivov.

 

8. Slovenija otok socializma? Slovenski kulturni boj (ideološka mobilizacija, obujanje revolucionarnih oz. socialističnih tradicij, zbujanje sovraštva do kapitalizma, Cerkve…), ki je dosegel svojevrsten pospešek po junijskih volitvah (2018), je znamenje zaostalosti in čudaštva. Nekatere negativne izjave in nestrpni pojavi v zvezi s sosednimi državami (Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko) kažejo na težnjo, da bi Slovenija postala socialistični otok sredi Evrope.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104