Komentar

In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)

Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je enostavno preveč fin, svetovljanski in razgledan za provincialno kloako, v katero se je začela spreminjati slovenska politika. Kot prvi minister za kulturo v samostojni Sloveniji je tako visoko postavil lestvico spodobnosti, da so njegovi današnji nasledniki videti kot neposrečene karikature slabe šale.

23.08.2018 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Andrej Capuder   In memoriam   Dante   Božanska komedija   Petrarca   Pariz   Rim   diplomat   prevajalec   pesnik   pisatelj

Foto: Mediaspeed

"Naj pride noč, naj ura zazvoni, dnevi odhajajo, jaz ostajam, trajam ... " (Guillaume Apollinaire)

Slovenska politika pa nikakor ni edina, ki je v zadnjih letih doživela tako strahotno regresijo, da v njej - za razliko od Demosove "osamosvojitvene" vlade na začetku devetdesetih - ni ostalo praktično nobenega intelektualca več. Ko sem iskal kak poglobljen, kvaliteten zapis v spomin Andreju Capudru, sem bil razočaran. Našel sem zgolj kopirane in malenkostno spremenjene verzije enega in istega življenjepisa, takorekoč copy-paste teksta s spletne wikipedije. Po svoje me to niti ni več tako šokiralo, saj bi bilo glede na splošni nivo slovenskega žurnalizma utopično pričakovati, da se bo kje pojavil kak izstopajoč hommage.

 

Profesor Capuder je - preden se je odločil za akademsko kariero - na ljubljanski "Šubički" učil francoščino. Med svojimi dijaki je bil zelo priljubljen. Marsikdo se ga spomni še danes. Kasnejši akademski dosežki, pet romanov, dve pesniških zbirk in več zbirk esejev veljajo neprimerno več od njegove razmeroma kratke politične kariere. Ne le mojstrski prevod Dantejeve Božanske komedije, pač pa tudi poslovenjenje sonetov Petrarce in francoski prevodi (Jacques Prévert, Antonio Machado, Paul Claudel, Baudelaire) so Andreja Capudra postavili med vodilna imena slovenskega prevajalstva in literature 20. stoletja. Ne smemo pozabiti niti na prevod danskega eksistencialista Sørena Kierkegaarda, na vrsto izjemnih esejev o Danteju, Petrarci, Camõesu, Unamunu, Kosovelu, Kocbeku, Bergsonu itn.

 

Za Andreja Capudra bi lahko rekli zlasti dvoje: da je bil kot intelektualec iz katoliškega kroga v našem levičarskem kulturniškem establishmentu izrazito spregledan - in to po krivici, ter da je pri svojih 75. letih umrl prekmalu. Prezgodaj v tem smislu, da prav pri njem velja tista grenka misel, da dobre ljudi premalo cenimo, dokler so med nami, živi. Morda ni bil najboljši diplomat, morda se v antiintelektualističnem miljeju ni ravno obnesel kot politik, ampak prav pri intelektualcih je pogosto tako, da v politični mlakuži ne morejo uspevati. Ker so preveč plemeniti za zverinjak, v katerem se krvavo grizejo najslabše človeške nravi. Kar predstavljam si, kako zelo bi se gospod Capuder šele zgražal, če bi doživel izvolitev bodoče vlade, zlasti njeno kadrovsko sirotišnico na področju kulture.

 

 

Patrick Cassidy: Vide cor meum.

Libretto iz Dantejevega soneta Novo življenje (La Vita Nuova).

Pojeta Danielle de Niesse in Bruno Lazzaretti.

 

 

O Capudru kot diplomatu so lahko danes deljena mnenja in nekateri nekdanji visoki zunanjepolitični funkcionarji mu še vedno zamerijo izjave o diplomaciji, ki so bile po njihovem mnenju "nepotrebne in nerodne". Toda kot pesnik, esejist, pisatelj in predvsem prevajalec se je proslavil večkrat, pa za to nikoli ni dobil kakšnega posebnega priznanja. Prešernove nagrade, denimo, mu niso privoščili. Za svoj prevod Dantejeve Božanske komedije je sicer leta 1973 resda dobil Sovretovo nagrado Društva slovenskih prevajalcev, vendar pa je v enem svojih zadnjih in daljših intervjujev (revija Zvonvir) o tem s precej humorja povedal, kako so ob podelitvi Sovretove nagrade pol ure govorili o čudoviti slovenščini, medtem ko njega kot prevajalca skorajda niso omenili. "Resnica pa je, da takega norca Slovenija ni rodila v štiridesetih letih ne na desni, ne na levi, ne v sredini."

 

A če je bila domovina glede priznanj mačehovska, je Andrej Capuder prejel več visokih priznanj na tujem. Je nosilec italijanskega viteškega križca, reda francoske častne legije, leta 2011 pa je postal tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

 

Capuder je Božansko komediji prevajal celo desetletje, kar je sicer samo dve leti manj, kot jo je Dante Alighieri pisal. Tudi popravljal jo je še kasneje in o tem v svojem značilnem sarkastično-ironičnem tonu dejal, da je s prevodom tako kot z ženo: "Če je zvesta, ni lepa, če pa je lepa, ni zvesta."

 

 

+++

 

Kot minister za kulturo Andrej Capuder ni nikogar odpustil ali zamenjal. Liberalci - no, pravzaprav bolj salonski levičarji in člani partijske elite - so ga imeli v zobeh zaradi tiste zloglasne izjave "ora et labora", ki je Capudra postavila na vrh seznama najbolj medijsko izpostavljenih Demosovih minstrov. A v resnici mu razen kakšne občasne intelektualno provokativne izjave ne bi mogli ničesar očitati. Tudi po koncu politične kariere se ni medijsko pretirano izpostavljal; kot veleposlanik v Parizu (1993-1997) je kasneje dvignil nekaj prahu zaradi svoje knjige Pariški dnevnik, ki je izšla leta 1999. V njej je namreč opisal anekdoto s slavno nemško manekenko Claudio Schiffer, ki jo je tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek med obiskom Pariza ves očaran opazil v hotelskem baru in svojemu ambasadorju Capudru naročil, naj mu uredi, da bo lahko spil kavo z njo ...

 

Še enkrat je Capudra odneslo v diplomacijo, in sicer v obdobju Janševe vlade, ko je bil veleposlanik v Rimu (2005-2009). Lepšega darila si človek, ki je velik del svojega življenja posvetil prevajanju francoske in italijanske literature, bržkone ne bi mogel želeti. Andreja Capudra sem osebno spoznal ravno v tistem času, ko je bil veleposlanik v Rimu. Bil je vroč junijski večer, ko sem prišel na sprejem ob slovenskem nacionalnem prazniku, dnevu neodvisnosti, ki je potekal na vrtu hotela Crowne Plaza Rome St. Peter's na Via Aurelia Antica. Na istem mestu je dan prej ali kasneje - ne spomnim se več - organiziralo enak sprejem ob enaki priložnosti tudi veleposlaništvo pri Svetem sedežu, kar se mi je zdelo povsem neracionalno trošenje denarja. A ko se spominjam Andreja Capudra tistega poletnega večera, ga vidim v elementu rimske sproščenosti in radosti do življenja, oblečenega v obvezno sivo obleko, z malce skuštranimi lasmi, kozarcem rdečega vina v roki, razpravljajočega o italijanski umetnosti ...

 

Takšen prizor se staplja z verzom, ki ga je profesor Capuder pogosto citiral:

 

"Naj pride noč, naj ura zazvoni, dnevi odhajajo, jaz ostajam, trajam ... " (Guillaume Apollinaire)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,960
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,213
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,044
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,527
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,207
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,417
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,121
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,381
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,019
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 806