Komentar

In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)

Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je enostavno preveč fin, svetovljanski in razgledan za provincialno kloako, v katero se je začela spreminjati slovenska politika. Kot prvi minister za kulturo v samostojni Sloveniji je tako visoko postavil lestvico spodobnosti, da so njegovi današnji nasledniki videti kot neposrečene karikature slabe šale.

23.08.2018 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Andrej Capuder   In memoriam   Dante   Božanska komedija   Petrarca   Pariz   Rim   diplomat   prevajalec   pesnik   pisatelj

Foto: Mediaspeed

"Naj pride noč, naj ura zazvoni, dnevi odhajajo, jaz ostajam, trajam ... " (Guillaume Apollinaire)

Slovenska politika pa nikakor ni edina, ki je v zadnjih letih doživela tako strahotno regresijo, da v njej - za razliko od Demosove "osamosvojitvene" vlade na začetku devetdesetih - ni ostalo praktično nobenega intelektualca več. Ko sem iskal kak poglobljen, kvaliteten zapis v spomin Andreju Capudru, sem bil razočaran. Našel sem zgolj kopirane in malenkostno spremenjene verzije enega in istega življenjepisa, takorekoč copy-paste teksta s spletne wikipedije. Po svoje me to niti ni več tako šokiralo, saj bi bilo glede na splošni nivo slovenskega žurnalizma utopično pričakovati, da se bo kje pojavil kak izstopajoč hommage.

 

Profesor Capuder je - preden se je odločil za akademsko kariero - na ljubljanski "Šubički" učil francoščino. Med svojimi dijaki je bil zelo priljubljen. Marsikdo se ga spomni še danes. Kasnejši akademski dosežki, pet romanov, dve pesniških zbirk in več zbirk esejev veljajo neprimerno več od njegove razmeroma kratke politične kariere. Ne le mojstrski prevod Dantejeve Božanske komedije, pač pa tudi poslovenjenje sonetov Petrarce in francoski prevodi (Jacques Prévert, Antonio Machado, Paul Claudel, Baudelaire) so Andreja Capudra postavili med vodilna imena slovenskega prevajalstva in literature 20. stoletja. Ne smemo pozabiti niti na prevod danskega eksistencialista Sørena Kierkegaarda, na vrsto izjemnih esejev o Danteju, Petrarci, Camõesu, Unamunu, Kosovelu, Kocbeku, Bergsonu itn.

 

Za Andreja Capudra bi lahko rekli zlasti dvoje: da je bil kot intelektualec iz katoliškega kroga v našem levičarskem kulturniškem establishmentu izrazito spregledan - in to po krivici, ter da je pri svojih 75. letih umrl prekmalu. Prezgodaj v tem smislu, da prav pri njem velja tista grenka misel, da dobre ljudi premalo cenimo, dokler so med nami, živi. Morda ni bil najboljši diplomat, morda se v antiintelektualističnem miljeju ni ravno obnesel kot politik, ampak prav pri intelektualcih je pogosto tako, da v politični mlakuži ne morejo uspevati. Ker so preveč plemeniti za zverinjak, v katerem se krvavo grizejo najslabše človeške nravi. Kar predstavljam si, kako zelo bi se gospod Capuder šele zgražal, če bi doživel izvolitev bodoče vlade, zlasti njeno kadrovsko sirotišnico na področju kulture.

 

 

Patrick Cassidy: Vide cor meum.

Libretto iz Dantejevega soneta Novo življenje (La Vita Nuova).

Pojeta Danielle de Niesse in Bruno Lazzaretti.

 

 

O Capudru kot diplomatu so lahko danes deljena mnenja in nekateri nekdanji visoki zunanjepolitični funkcionarji mu še vedno zamerijo izjave o diplomaciji, ki so bile po njihovem mnenju "nepotrebne in nerodne". Toda kot pesnik, esejist, pisatelj in predvsem prevajalec se je proslavil večkrat, pa za to nikoli ni dobil kakšnega posebnega priznanja. Prešernove nagrade, denimo, mu niso privoščili. Za svoj prevod Dantejeve Božanske komedije je sicer leta 1973 resda dobil Sovretovo nagrado Društva slovenskih prevajalcev, vendar pa je v enem svojih zadnjih in daljših intervjujev (revija Zvonvir) o tem s precej humorja povedal, kako so ob podelitvi Sovretove nagrade pol ure govorili o čudoviti slovenščini, medtem ko njega kot prevajalca skorajda niso omenili. "Resnica pa je, da takega norca Slovenija ni rodila v štiridesetih letih ne na desni, ne na levi, ne v sredini."

 

A če je bila domovina glede priznanj mačehovska, je Andrej Capuder prejel več visokih priznanj na tujem. Je nosilec italijanskega viteškega križca, reda francoske častne legije, leta 2011 pa je postal tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

 

Capuder je Božansko komediji prevajal celo desetletje, kar je sicer samo dve leti manj, kot jo je Dante Alighieri pisal. Tudi popravljal jo je še kasneje in o tem v svojem značilnem sarkastično-ironičnem tonu dejal, da je s prevodom tako kot z ženo: "Če je zvesta, ni lepa, če pa je lepa, ni zvesta."

 

 

+++

 

Kot minister za kulturo Andrej Capuder ni nikogar odpustil ali zamenjal. Liberalci - no, pravzaprav bolj salonski levičarji in člani partijske elite - so ga imeli v zobeh zaradi tiste zloglasne izjave "ora et labora", ki je Capudra postavila na vrh seznama najbolj medijsko izpostavljenih Demosovih minstrov. A v resnici mu razen kakšne občasne intelektualno provokativne izjave ne bi mogli ničesar očitati. Tudi po koncu politične kariere se ni medijsko pretirano izpostavljal; kot veleposlanik v Parizu (1993-1997) je kasneje dvignil nekaj prahu zaradi svoje knjige Pariški dnevnik, ki je izšla leta 1999. V njej je namreč opisal anekdoto s slavno nemško manekenko Claudio Schiffer, ki jo je tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek med obiskom Pariza ves očaran opazil v hotelskem baru in svojemu ambasadorju Capudru naročil, naj mu uredi, da bo lahko spil kavo z njo ...

 

Še enkrat je Capudra odneslo v diplomacijo, in sicer v obdobju Janševe vlade, ko je bil veleposlanik v Rimu (2005-2009). Lepšega darila si človek, ki je velik del svojega življenja posvetil prevajanju francoske in italijanske literature, bržkone ne bi mogel želeti. Andreja Capudra sem osebno spoznal ravno v tistem času, ko je bil veleposlanik v Rimu. Bil je vroč junijski večer, ko sem prišel na sprejem ob slovenskem nacionalnem prazniku, dnevu neodvisnosti, ki je potekal na vrtu hotela Crowne Plaza Rome St. Peter's na Via Aurelia Antica. Na istem mestu je dan prej ali kasneje - ne spomnim se več - organiziralo enak sprejem ob enaki priložnosti tudi veleposlaništvo pri Svetem sedežu, kar se mi je zdelo povsem neracionalno trošenje denarja. A ko se spominjam Andreja Capudra tistega poletnega večera, ga vidim v elementu rimske sproščenosti in radosti do življenja, oblečenega v obvezno sivo obleko, z malce skuštranimi lasmi, kozarcem rdečega vina v roki, razpravljajočega o italijanski umetnosti ...

 

Takšen prizor se staplja z verzom, ki ga je profesor Capuder pogosto citiral:

 

"Naj pride noč, naj ura zazvoni, dnevi odhajajo, jaz ostajam, trajam ... " (Guillaume Apollinaire)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
4
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.519
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.199
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.730
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.428
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.553
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.847
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.420
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.318
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 632