Komentar

In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)

Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je enostavno preveč fin, svetovljanski in razgledan za provincialno kloako, v katero se je začela spreminjati slovenska politika. Kot prvi minister za kulturo v samostojni Sloveniji je tako visoko postavil lestvico spodobnosti, da so njegovi današnji nasledniki videti kot neposrečene karikature slabe šale.

23.08.2018 23:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Andrej Capuder   In memoriam   Dante   Božanska komedija   Petrarca   Pariz   Rim   diplomat   prevajalec   pesnik   pisatelj

Foto: Mediaspeed

"Naj pride noč, naj ura zazvoni, dnevi odhajajo, jaz ostajam, trajam ... " (Guillaume Apollinaire)

Slovenska politika pa nikakor ni edina, ki je v zadnjih letih doživela tako strahotno regresijo, da v njej - za razliko od Demosove "osamosvojitvene" vlade na začetku devetdesetih - ni ostalo praktično nobenega intelektualca več. Ko sem iskal kak poglobljen, kvaliteten zapis v spomin Andreju Capudru, sem bil razočaran. Našel sem zgolj kopirane in malenkostno spremenjene verzije enega in istega življenjepisa, takorekoč copy-paste teksta s spletne wikipedije. Po svoje me to niti ni več tako šokiralo, saj bi bilo glede na splošni nivo slovenskega žurnalizma utopično pričakovati, da se bo kje pojavil kak izstopajoč hommage.

 

Profesor Capuder je - preden se je odločil za akademsko kariero - na ljubljanski "Šubički" učil francoščino. Med svojimi dijaki je bil zelo priljubljen. Marsikdo se ga spomni še danes. Kasnejši akademski dosežki, pet romanov, dve pesniških zbirk in več zbirk esejev veljajo neprimerno več od njegove razmeroma kratke politične kariere. Ne le mojstrski prevod Dantejeve Božanske komedije, pač pa tudi poslovenjenje sonetov Petrarce in francoski prevodi (Jacques Prévert, Antonio Machado, Paul Claudel, Baudelaire) so Andreja Capudra postavili med vodilna imena slovenskega prevajalstva in literature 20. stoletja. Ne smemo pozabiti niti na prevod danskega eksistencialista Sørena Kierkegaarda, na vrsto izjemnih esejev o Danteju, Petrarci, Camõesu, Unamunu, Kosovelu, Kocbeku, Bergsonu itn.

 

Za Andreja Capudra bi lahko rekli zlasti dvoje: da je bil kot intelektualec iz katoliškega kroga v našem levičarskem kulturniškem establishmentu izrazito spregledan - in to po krivici, ter da je pri svojih 75. letih umrl prekmalu. Prezgodaj v tem smislu, da prav pri njem velja tista grenka misel, da dobre ljudi premalo cenimo, dokler so med nami, živi. Morda ni bil najboljši diplomat, morda se v antiintelektualističnem miljeju ni ravno obnesel kot politik, ampak prav pri intelektualcih je pogosto tako, da v politični mlakuži ne morejo uspevati. Ker so preveč plemeniti za zverinjak, v katerem se krvavo grizejo najslabše človeške nravi. Kar predstavljam si, kako zelo bi se gospod Capuder šele zgražal, če bi doživel izvolitev bodoče vlade, zlasti njeno kadrovsko sirotišnico na področju kulture.

 

 

Patrick Cassidy: Vide cor meum.

Libretto iz Dantejevega soneta Novo življenje (La Vita Nuova).

Pojeta Danielle de Niesse in Bruno Lazzaretti.

 

 

O Capudru kot diplomatu so lahko danes deljena mnenja in nekateri nekdanji visoki zunanjepolitični funkcionarji mu še vedno zamerijo izjave o diplomaciji, ki so bile po njihovem mnenju "nepotrebne in nerodne". Toda kot pesnik, esejist, pisatelj in predvsem prevajalec se je proslavil večkrat, pa za to nikoli ni dobil kakšnega posebnega priznanja. Prešernove nagrade, denimo, mu niso privoščili. Za svoj prevod Dantejeve Božanske komedije je sicer leta 1973 resda dobil Sovretovo nagrado Društva slovenskih prevajalcev, vendar pa je v enem svojih zadnjih in daljših intervjujev (revija Zvonvir) o tem s precej humorja povedal, kako so ob podelitvi Sovretove nagrade pol ure govorili o čudoviti slovenščini, medtem ko njega kot prevajalca skorajda niso omenili. "Resnica pa je, da takega norca Slovenija ni rodila v štiridesetih letih ne na desni, ne na levi, ne v sredini."

 

A če je bila domovina glede priznanj mačehovska, je Andrej Capuder prejel več visokih priznanj na tujem. Je nosilec italijanskega viteškega križca, reda francoske častne legije, leta 2011 pa je postal tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

 

Capuder je Božansko komediji prevajal celo desetletje, kar je sicer samo dve leti manj, kot jo je Dante Alighieri pisal. Tudi popravljal jo je še kasneje in o tem v svojem značilnem sarkastično-ironičnem tonu dejal, da je s prevodom tako kot z ženo: "Če je zvesta, ni lepa, če pa je lepa, ni zvesta."

 

 

+++

 

Kot minister za kulturo Andrej Capuder ni nikogar odpustil ali zamenjal. Liberalci - no, pravzaprav bolj salonski levičarji in člani partijske elite - so ga imeli v zobeh zaradi tiste zloglasne izjave "ora et labora", ki je Capudra postavila na vrh seznama najbolj medijsko izpostavljenih Demosovih minstrov. A v resnici mu razen kakšne občasne intelektualno provokativne izjave ne bi mogli ničesar očitati. Tudi po koncu politične kariere se ni medijsko pretirano izpostavljal; kot veleposlanik v Parizu (1993-1997) je kasneje dvignil nekaj prahu zaradi svoje knjige Pariški dnevnik, ki je izšla leta 1999. V njej je namreč opisal anekdoto s slavno nemško manekenko Claudio Schiffer, ki jo je tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek med obiskom Pariza ves očaran opazil v hotelskem baru in svojemu ambasadorju Capudru naročil, naj mu uredi, da bo lahko spil kavo z njo ...

 

Še enkrat je Capudra odneslo v diplomacijo, in sicer v obdobju Janševe vlade, ko je bil veleposlanik v Rimu (2005-2009). Lepšega darila si človek, ki je velik del svojega življenja posvetil prevajanju francoske in italijanske literature, bržkone ne bi mogel želeti. Andreja Capudra sem osebno spoznal ravno v tistem času, ko je bil veleposlanik v Rimu. Bil je vroč junijski večer, ko sem prišel na sprejem ob slovenskem nacionalnem prazniku, dnevu neodvisnosti, ki je potekal na vrtu hotela Crowne Plaza Rome St. Peter's na Via Aurelia Antica. Na istem mestu je dan prej ali kasneje - ne spomnim se več - organiziralo enak sprejem ob enaki priložnosti tudi veleposlaništvo pri Svetem sedežu, kar se mi je zdelo povsem neracionalno trošenje denarja. A ko se spominjam Andreja Capudra tistega poletnega večera, ga vidim v elementu rimske sproščenosti in radosti do življenja, oblečenega v obvezno sivo obleko, z malce skuštranimi lasmi, kozarcem rdečega vina v roki, razpravljajočega o italijanski umetnosti ...

 

Takšen prizor se staplja z verzom, ki ga je profesor Capuder pogosto citiral:

 

"Naj pride noč, naj ura zazvoni, dnevi odhajajo, jaz ostajam, trajam ... " (Guillaume Apollinaire)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
4
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,606
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,320
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,728
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,512
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 2,026
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,960
07/
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
Uredništvo
Ogledov: 1,287
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 1,119
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 741
10/
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
Božo Cerar
Ogledov: 595