Komentar

Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno

V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih merilih ni mogoče videti. Province samo oponašajo kozmopolise brez ontološke silovitosti, kaj šele slojevitosti, samo pretvarjajo se, da so odločilne v vseh smislih. Za provincializem je značilno oponašanje in pretvarjanje.

26.08.2018 06:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Berlin   Ludwig Mies van der Rohe   Carsten Nicolai   postmodernizem   minimalizem   Camila Graey   Marko Peljhan

Foto: The Edge

Berlin je eno od osrednjih mest kozmopolitske umetnosti.

Od rojstva dalje živim v slovenskem jeziku. Ker sem dobil ime in priimek Dragan Živadinov sredi monokulturne skupnosti, je več kot razumljivo, da se moja zavest istoveti s kozmopolitsko kulturo, nikakor ne z lokalno; ne s slovensko, ne z bolgarsko, ne s francosko. Preprosto ne more biti drugače, vse ostalo bi bilo neskladno z mojim imenom in priimkom, med drugim tudi zato, ker je osrednja folklorna skupina, ki nenehoma nastopa v mojem kulturnem domu - dadaizem. Včasih si predstavljam, da bi se lahko kultura, v katero sem vrojen, poistovetila s postgravitacijsko umetnostjo, ki jo gradim z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem, v naslednjem hipu pa se mi zdi to skoraj nemogoče. Nacionalna kultura ima zahtevna pravila, meni popolnoma nasprotna, včasih celo nedostopna.

 

Berlin je eno od osrednjih mest kozmopolitske umetnosti. Pogled usmerim na izris arhitekturne umetnine, ki ni bila nikoli zgrajena, na stolpnico Ludwiga Mies van der Rohea iz leta 1921. Ta je dobila po združitvi obeh Berlinov svoje nepričakovano posvetilo na Potsdamer Platz. Mies van der Rohe me vedno znova spodbuja, da premišljujem tisto, kar je največ v umetnosti - modernizem / avantgardizem. Kozmopolitski modernizem razumem kot kategorični prelom s stilnimi silnicami, ki so se tristo let po renesansi prelivale iz ene vezne posode v drugo vse tja do začetka XX. stoletja. Modernistična umetniška dejstva in nepretrgana modernistična akcija so vzpostavili popolnoma nov sistem umetniških oblik. Renesančnemu časovnemu modelu sem ob bok postavil modernističnega, in sicer tako, da lahko iz renesančne periodizacije brez velikih pretresov razumem modernistični stilni razvoj:

 

        a.) zgodnja renesansa - zgodnji modernizem (klasična faza)

        XX. stoletje (1909 - 1995)

 

        b.) visoka renesansa - visoki modernizem (data) 

        XXI. stoletje (1995 - 2095)

 

        c.) pozna renesansa - pozni modernizem (fina materija) 

        XXII. stoletje (2095 - 2150).

 

 

Tej periodizaciji bi lahko v točki "a" dodal podtočko "a1"- postmodernizem (1970 - 1995), ki ga razumem kot zavestno zarezo teoretikov in umetnikov sedemdestih let, da vzpostavijo nasproten red prevladujočemu klasičnemu, industrijskemu duhu modernizma (prvi video festival leta 1971 v projektnem prostoru The Kitchen v New Yorku). Tudi na ta način lahko gradimo stilni čas, samo določeni pogoji morajo biti izpolnjeni. V časovnem intervalu, ki ga danes imenujemo postmodernizem (od leta 1970 do leta 1985) smo čakali, da nam UNIVAC stroji (univerzalni avtomatski računalniki) sestopijo iz višav državnih katedral. Čakali smo na P.C.-je!

 

Rad bi vas opozoril, da nisem v svoji stilno-časovni razpredelnici prezrl počasnega ritma življenja, ki je določal renesančno resničnost (1300 - 1600), za razliko od modernističnega, taylorističnega dinamičnega časa. Zelo pomembno: Težko si priznam, da je tisto, kar določa in gradi stil, ritem skrivnosti, ne pa logika naravnih zakonitosti. Iz moje periodizacije si lahko brez zadržkov napovem stilno formativne silnice, to pa je zame že veliko!

 

Današnji komentar je posvečen visokemu modernizmu (1995 - 2095) in dvema umetnikoma, ki ju ne bi rad še imenoval, predvsem zato ne, da bi tekst dobil univerzalnejšo intonacijo. Oba umetnika sta na moji lestvici razumevanja umetnosti XX. in XXI. stoletja v samem vrhu njenega duha. Moje periodizacije so samo začasne strukture, ki mi omogočajo lastno samoorganiziranost. Seštevek odstavka: bodočnost in preteklost sta afektirana orientacija naše začasnosti. Zato zahtevata od nas vsakokratno preglednost.

 

V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, lahko z veliko verjetnostjo prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih merilih ni mogoče videti. Province samo oponašajo kozmopolise brez ontološke silovitosti, kaj šele slojevitosti, samo pretvarjajo se, da so odločilne v vseh smislih. Seštevk odstavka: za provincializem je značilno oponašanje in pretvarjanje.

 

Vrnimo se za hip k zarezi, k pojmu "postmodernizem" (1970 - 1995), ki je bil že v času nastanka zavajajoč. V svojem bistvu je bil pojem postmodernizem funkcionalen trik. Oblikoval se je iz želje, da se iz negacije modernističnega projekta oblikuje nova stvarnost. Pozor: postmodernizem predvsem ni bil čas, ki naj bi nastopil - po modernizmu. Postmodernizem je bil le kratka časovna zareza, skoraj digresija znotraj tisočletja. V letih 1970 - 1995 se je zgodil tranzicijski čas, zgodil se je hipen razkroj "velikega merila". Klasični modernizem je velik preboj racionalih sil. Teh pa ne bi nikoli bilo, če ne bi v umetnosti že od samega začetka stoletja obstajale v umetnosti avantgardne eksperimentalne in laboratorijske divizije.

 

Kaj sploh povezuje in omogoča zahodno civilizacijo racionalnega dvajsetega in enaindvajsetega stoletja: eksperimentalna znanost in eksperimentalna umetnost. Zgodovinsko izhodišče za novo tehnološko umetnost je minimalistična umetnost kot ena od klasičnih vej modernizma. Minimalizem je poleg konceptualizma zadnji stilem klasičnega zahodnega modernizma. Minimalizem se odpoveduje vsemu nebistvenemu, celo barvam. Zaveže se svetlobi in nesvetlobi, belemu in črnemu, odvrže vse nepotrebno. Težko mi je vstopiti v minimalistične kategorije, čeprav te izhajajo iz suprematističnih izhodišč (Camila Graey, Ruski umetniški eksperiment, 1863 - 1922 ).  Suprematizem je tisti, ki mi poleg konstruktivizma pomeni skoraj vse. Več kot razvidno je, da je minimalizem ameriških umetnikov reakcija na ameriški neobvezen ekspresionizem. Težko mi je opevati redukcionizem, ki na koncu zahteva od opazovalca, da gleda v umetnini samo to, kar vidi in nič več. Zahtevna karterzijanska samodisciplina od hiperobčutljivih umetnikov zahteva, da se odrečejo človeški mnogoterosti.

 

Beseda tedna: kontingenca; dejstvo, da nekaj je, pa bi lahko ne bilo, ali da je takšno, pa bi lahko ne bilo takšno; slučajnost, možnost

 

Minimalizem je umetniška smer, ki se je navidez najbolj približala suprematizmu. Minimalistični manifestni inventar mi je v celoti pregleden, toda sam sem, ko se pogledam v svoje stilne histerije, ravno nasproten - maksimalističen. Verjetno me ravno zato minimalizem tako intenzivno privlači, ta večni avtistični eskapizem. Prideš v arhitekturni volumen muzeja z atributi klasičnega modernizma, v njem pa gledaš redukcijo redukcije, gledaš točno tisto, kar vidiš. Ne več, ne manj. Res pa je, da je to fantastično izhodišče, da se zvočne frekvence vizualizirajo, da se pomensko ekranizirajo. V njih je skoncentriran ves energetski potencial človeštva. Točno to (minimalizem) je fantastično zgodovinsko izhodišče za ekranizacijo najnovejših tehnologij. Monitorji postanejo umetnine same! V njih pa je veliko več kot v "objektu nič". Ta pa pripada nam, umetnikom vzhodne Evrope.

 

Procesualnost klasičnega modernizma je bila zasnovana na redukciji, minimalizaciji, funkcionalizaciji, racionalizaciji; visoki modernizem pa vse te stilno-formativne zahteve samo stopnjuje. Uvede pomembne stilno-formativne pojme: pospeševanje, kontingenca, konektor in substitucija. To so pojmi, ki jih želim komentirati in jih tudi bom. Prej ali slej!

 

Predvsem je Berlin mesto, v katerem živi in dela Carsten Nicolai (Alva Noto). Ko sem prejšnji teden stal pred njegovo tehno postavitvijo z naslovom "tele" v Berlinische Galerie, sem pomislil na fantastičnega Marka Peljhana. V Ljubljani smo pred leti imeli izvrsten art lokal, ki se je imenoval Minimal. Popolnoma logično je, da sem v njem prvič srečal Carstena Nikolaia. A je sploh potrebno poudarjati, da me je z njim seznanil Marko Peljhan?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,495
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,362
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,738
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,303
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,193
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,012
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,185
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,124
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,029
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,155