Razkrivamo

Odisejada 2060: Kako so nemško-francoski bankirji "reševali" Grčijo in se smejali zraven

Nedavno smo prebrali vznesene članke o tem, kako je Grčiji uspelo prebroditi najtežji del krize. Poleg pohval odrekanju in prizadevanju Grkov je bila v novicah izpostavljena predvsem ogromna pomoč, ki jo je Evropska unija - članice evrske skupine - nudila tej državi. Pristop večine medijev (tudi naših) je bil predvsem v prikazu velikega žrtvovanja in pomoči s strani EU Grkom, ki so dolga leta živeli preko svojih zmožnosti. Torej pomoči "lenim" Grkom, kot je na osnovi medijskih sporočil zaključil povprečni bralec.

25.09.2018 00:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Grčija   bailout   kredit   Slovenija   evro skupina   upniki   banke   Nemčija   ZDA   BDP

Z vstopom v reševalni mehanizem za sanacijo grškega dolga smo tudi mi reševali predvsem banke iz Nemčije in Francije ter sanirali tudi njihov bančni sistem.

 

Upniki denarja pravzaprav niti ne želijo nazaj (tako ga imajo preveč), želijo le redno plačevanje obresti.

Seveda je zgodba z Grčijo in njenim dolgom precej bolj kompleksna, recimo kar drugačna. Pri tem bi na začetku vseeno poudaril, da zapis ne opravičuje in zagovarja politike, ki jo je izvajala Grčija vse do nastopa krize. Je pa kljub temu potrebno dogajanje pogledati celoviteje, iz več zornih kotov. Izpostavil bi predvsem tri stvari. Znano je dejstvo, da je pri nastajanju in skrivanju grškega dolga v veliki meri asistiral (in mastno služil) svetovni finančni kapital. Zadolževanje pred letom 2008 je seveda omogočilo Grkom - še posebej njihovi eliti - ugodnejše življenje in lepe zaslužke. Toda lepo so služili tudi vsi tisti, ki so v Grčijo prodajali svoje blago na kredit. In ti učinki niso bili zanemarljivi tudi za države dobaviteljice, spet v veliki meri iz razvitejših držav Evrope. Predvsem pa so banke in države upnice na svoja posojila pridno zaračunavali obresti in ob nastopu krize so natečene obresti samo za zadnjih deset let predstavljale več kot tretjino celotnega dolga (!). Glavnica dolga se v obdobju 2001-2009 praktično skoraj ni povečala in večino porasta so predstavljale obresti, torej zaslužki upnikov. Ko so ob reševanju upniki del terjatev tudi odpisali, je bil ta odpis precej nižji kot pa obresti zadnjih let. Dejansko so upniki dali samo "popust" na svoje nekdanje zaslužke in nekih izgub na glavnici posojila niso imeli (obravnavamo seveda dolg Grčije kot celoto, ne posameznega upnika, kjer so nekateri tudi precej izgubili - drugi pa zaslužili). "Pomoč Grčiji" torej lahko pogledamo tudi iz tega vidika.

 

 

Francosko-nemški "bailout"

 

Predvsem pa se je z reševanjem in pomočjo Grčiji v bistvu reševalo in pomagalo nemškim in francoskim bankam, ki so dolga leta brez ustreznega nadzora in z lepimi zaslužki financirale Grčijo. Ko pa se je pokazala dejanska višina posojil ter nevarnost, da Grčija ne bo sposobna vrniti teh dolgov, smo kot upniki vstopili članice evrske skupine, odobrili nova posojila ("pomoč"), s katerimi je Grčija potem predvsem poplačala prvotne upnice. Dejansko se je Grčiji samo zamenjal upnik (sicer bolj razumevajoč), omenjene banke pa so bile poplačane - v nasprotnem primeru bi morale oblikovati na posojila kar precejšne slabitve. Lahko torej zaključimo, da smo z vstopom v reševalni mehanizem za sanacijo grškega dolga tudi mi reševali predvsem banke iz Nemčije in Francije ter sanirali tudi njihov bančni sistem (sicer malenkostno za njihove številke, a veliko za naše - prispevek je bil višji kot vložek v sanacijo NLB, ki ga bomo na koncu izgleda dobili celo v celoti povrnjenega).

 

 

Kredit za pol stoletja

 

Drugo je vprašanje sposobnosti Grčije, da svoj dolg vrne. Po uradnem scenariju naj bi Grčija do leta 2060 z varčevanjem in vzdržno proračunsko politiko vrnila najete kredite. Obstajajo utemeljene ocene, da takšen scenarij preprosto ni realen, niti izvedljiv. Poglobljene raziskave namreč kažejo, da v zadnjih desetletjih nobena država ni bila sposobna ustvarjati tako visok primarni presežek proračuna in toliko časa, da bi lahko vrnila nakopičen dolg. Posebno glede na stanje grškega gospodarstva, do kakršnega je državo pripeljala kriza in neustrezno reševanje - zlasti s politiko zategovanja pasu. Vseeno pa bi lahko pogledali situacijo tudi drugače.

 

Odpis dolgov zaradi različnih razlogov za države upnice ni bil sprejemljiv, nimajo pa večjih težav, če ta dolg vodijo v svojih knjigah kot terjatev, ki bo enkrat (čez petdeset, sto let) plačana po nekih minimalnih obrestih. Najbrž bi bil sprejemljiv tudi deset- ali dvajsetletni moratorij na obresti ali neko začetno obdobje celo brez obresti. To bi bila dejansko pomoč, ki države upnice ne bi veliko prizadelo. Na drugi strani pa predpostavimo, da bi v naslednjih dvajsetih letih Grčija dosegala na primer 3,5-odstotno nominalno letno rast BDP. Ob realno pričakovani vsaj 1,5-odstotni inflaciji, je to le skromnih in najbrž dosegljivih 2 % realne rasti BDP na leto.

 

 

Kaj dejansko želijo upniki

 

In rezultat ob teh, dokaj realnih predpostavkah? Že leta 2040 bi bil njihov BDP nominalno, v evrih, še enkrat višji kot je danes - in nominalno enak dolg bi predstavljal "le" še 90 % BDP namesto dosedanjih, nesprejemljivih 180 %. Prišli bi torej do obsega dolga, ki je ob zaupanju v državo za upnike čisto sprejemljiv. V takšnih razmerjih države dolgove sicer ob zapadlosti vračajo, a praviloma z najemom novih (z izdajo novih obveznic). Upniki denarja pravzaprav niti ne želijo nazaj (tako ga imajo preveč), želijo le redno plačevanje obresti. In po takšnem "vzorcu" poteka financiranje in zadolževanje večine držav, tudi ob višjih odstotkih dolga (npr. 131 % v primeru Italije) - samo da upniki ne izgubijo zaupanja.

 

Grčija bi ob takšnem scenariju brez nekega odpisa dolga, samo z zadržanjem plačevanja (obračunavanja) obresti in zmerno gospodarsko rastjo čez dvajset, trideset let prišla v finančno sprejemljive okvire zadolžitve. Ne v pozicijo, da bo dolg lahko vrnila (tako kot ga večina držav ne more), temveč da bo dolg sprejemljiv za upnike in ga bodo pripravljeni redno financirati in obnavljati.

 

V tem kontekstu je zanimivo pogledati, kaj se je denimo dogajalo z javnim dolgom Nemčije in ZDA zadnjih 140 let. Na spodnji sliki je prikaz višine javnega dolga v odstotku glede na BDP. Nemčija je npr. vse od leta 1950 svoj dolg samo povečevala, šele zadnjih pet let je prvič prišlo do manjšega znižanja. Seveda je vsa leta pravočasno poravnala vsako marko ali evro dolga, a do leta 2012 vedno z novim kreditom. Šele zadnjih pet let jim je prvič uspelo znižati nominalno vrednost dolga za 100 milijard oziroma za 5 %, ostali upad glede na BDP kot ga kaže slika, pa je rezultat gospodarske rasti.

 

Nemški in ameriški javni dolg. (vir: IMF)

 

 

Precej drugačno pa je gibanje dolga v ZDA. Najbrž ne preseneča visoko zadolževanje v času obeh svetovnih vojn, a tudi restriktivna finančna politika v letih zatem, ko so dolg "spravili" v okvire in odprli možnost za nove rasti. Vsekakor pa daje misliti gibanje v Nemčiji. Kljub njihovi vlogi tako v prvi in še bolj v drugi svetovni vojni, so povojno obdobje nastopili celo z nižjim dolgom (v % BDP) kot pred tem. Analiza takšnih gibanj seveda presega namen tega teksta, vseeno pa kaže, da so imeli takratni politiki precej več dolgoročne vizije in poguma kot to velja za današnje. Tudi v primeru Grčije.

 

 

Grški dolg in Slovenija

 

Pa še tretji pomislek v zvezi z dolgom Grčije. Po objavljenih podatkih je skupna izpostavljenost Slovenije do Grčije relativno kar nekaj večja kot je naša vloga oziroma delež v skupini evrskih držav. Zanimivo je, da se ob takšno dejstvo nihče posebej ne obregne, a mogoče gre za kar nekaj sto milijonov evrov odstopanja. Takšna ocena sicer ni popolnoma zanesljiva, ker gre za različne oblike izpostavljenosti: od neposrednega kredita, raznih poroštev ter sodelovanja v mehanizmu ESM, a sklepamo lahko, da je temu tako.

 

Glede na to, da smo s tem našim vključevanjem in prispevkom reševali predvsem nemške in francoske banke, bi pričakovali kakšno bolj podrobno in točno informacijo ter pojasnila, zakaj je naš delež relativno višji. Predvsem pa bi pričakovali, da bo ta naš vložek preverilo Računsko sodišče ter prišlo do jasnega odgovora, ali gre res za sorazmerno prevelik prispevek (dopuščam, da temu ni tako) - če pa je, kaj je bil razlog in ali so možne kake spremembe. Ker gre za čisti dodatni dolg do tujine, bi bilo takšno preverjanje vsekakor nujno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,101
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,542
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,801
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,504
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,468
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,110
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 925
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,020
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 806
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 746