Komentar

Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo

Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno obliko. Prisostvovali smo oblikovanju kozmičnega prostora, ki nam je s svojim "morfiranjem" pred nami oblikoval bazičen občutek rojstva materije. S svojimi parametri je vplival na to, kako kozmično materialnost vidimo. Naj te spomnim, bralec, kar že veš: elektronski val je tudi materija! Tega res ne smemo nikoli pozabiti. V umetniškem učljivem stroju smo lahko prepoznali zakonitosti, ki nam s svojo ponovljivostjo in vztrajnostjo omogočijo nepričakovano vizualzacijo. Techno poesis! Vsaj tako lep, kot je pesem Dragotina Ketteja Na molu San Carlo

08.09.2018 20:19
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Tadej Droljc   Singing Sand   Miha Turšič   KSEVT   Deep Space

Pri proizvajanju svoje umetnosti je Tadej Droljc osredotočen na upravljanje in urejanje sistema. Toda njegov talent je ravno v tej veliki občutljivosti za gradnjo velike organičnosti in velike konstrukcije.

Vse se je začelo z vrtoglavo hitrostjo in se odvijalo z dinamiko najvišje stopnje. Ni minila še niti minuta, ko sem iztopil iz hotela in se namenil proti Postcityu, pa sem že srečal Andrea Decostderja, kasneje pa še njegovega brata Michaela. Nazadnje so se naše poti srečale na njuni manifestaciji v Puškinovem muzeju v Moskvi. Odlična umetnika se podpisujeta z imenom CodAct. Ko rečem odlična umetnika, to pomeni, da sta v mojem umetniškem vrednostnem sistemu odlična in nič drugače. V umetnosti nikoli ne pretiravam! Tudi letošnje delo, Pi-Ton, ki je odprlo festival Ars Electronica, je bilo nadodlično. Takoj, na samem začetku, neplačan oglas: CodAct si lahko naslednji teden ogledate v živo v Trbovljah

 

Že v naslednjem trenutku, po srečanju s čudovitima bratoma, sem sedel v Kozmika parlamentu, ki ga za Ars Electronico moderira KSEVT, v njegovem imenu pa postgravitacijski umetnik in kozmist Miha Turšič ter Nahum Mantra, predsednik oddelka za umetnost in kulturo pri IAF (International Astronautic Federation). Na parlamentarnih diskusijah Kozmike bo v naslednjih štirih dneh s svojimi prispevki sodelovalo čez dvajset teoretikov, kustosov in umetnikov.

 

Takoj po tem, ko sem vstopil v prostor Kozmika parlamenta, sem na ekranu poslušal pozdravni nagovor Roba La Frenaisa, direktorja Art Catalystov iz Londona. Spominjal se je na naših začetkov pri vzpostavljanju kulturalizacije vesolja. Po zaključku prvega panela se je pred menoj pojavila sloka in visoka postava Stenslie Stahla iz Osla. Pred petimi leti sem bil njegov gost na Ibsnovem festivalu, kjer smo v norveškem nacionalnem gledališču tematizirali možnosti razvoja gledališke umetnosti v XXI. stoletju. Še en časovni preskok in že sem pred Postcityem, kjer sem srečal našo izvrstno bioumetnico Robertino Šabjanič, ki je ravno zaključila postavitev svoje umetnine. 

 

Tako je dan divje prešel v noč, ko sem sredi dogodkovne ploščadi srečal svojo nečakinjo, perfektno sinologinjo, z njenim dobrim prijateljem Tadejem Droljcem, umetnikom, ki se letos predstavlja v Deep Space prostoru v osrednji stavbi Ars Electronice. Takoj po tistem, ko mi je Dunja predstavila tega mladega umetnika, svojega prijatelja, sem prepoznal v njem ne samo mladega, ampak tudi izjemnega umetnika. Spomnil me je, da sva se enkrat prej že srečala, ko je še sodeloval z bioumetnico Sašo Spačal. Da je najprej študiral strojništvo, ga skoraj doštudiral, nato pa se je odločil za pomemben in neverjeten izziv. Odločil se je študirati glasbo! Vpisal se je na univerzo Huddersfield, na Center for Research in New Music. Tako je te dni ravno pred doktoratom. Preden smo se razšli, me je povabil, da si naslednji dan ogledam njegovo umetnino z naslovom Singing Sand. Seveda sem naslednji dan z najvišjo stopnjo zanimanja vstopil v njegovo zvočno-digitalno umetnino.

 

 

Tadej Droljc, Singing Sand

 

 

Tako, uvod je zaključen.

 

Pred vami pa je komentar umetnine Tadeja Droljca, s posebnim pogledom na umetnino Singing Sand (Pojoči pesek), ki je bila predstavljena v osrednjem prostoru Ars Electronice Deep Space. Opis neopisljivega: Smo v avditoriju, ki posluša in gleda nekaj, kar prihaja od onkraj vsega. Prihaja od tam, kjer izvira glasba, časovno-prostorska sinhronizacija. Umetnina, ki je po bazični definiciji audio-vizualna struktura, prehaja med montažnimi lomi v intenzivne presvetlitve. Tako je zgrajena vsaj prva tretjina strukture. V vizualnem polju gledamo osnovno gradivo umetnine - digitalno zrnce (granular syntezis /granularno - zrnasto). V pretoku časa gledamo tisoč digitalnih zrnc, v naslednji stopnji pa na tisoče digitalnih zrnc. Vsako, čisto vsako zrnce je ozvočeno in v interaktivnem odnosu drugo z drugim, vsi delci pa so pod nadzorom mladega umetnika. Fantastično!

 

Na tem mestu je potrebno povedati, da smo v Deep Spaceu gledali in poslušali zaprto dramaturgijo, ki se ni procesirala v realnem času. Kasneje mi je Tadej Droljc povedal, da največkrat proizvaja interakcijo v odprti dramaturgiji, performativno. Tako so potisočerjena zrnca dobila v pretoku časa svojo organiziranost. Znova in znova sem fasciniran, kaj zmore človeštvo, kaj zmore človek - Prometej.

 

Še vedno opis vizualno-zvočnega napada avditorija: razpoke v montaži so svetlobno prežarčile spoje tako, da smo ves čas gledali organično materialno, to pa se je prepletalo in oblikovalo znotraj 3D koordinatne konstrukcije. Da, ta metoda Tadeja Droljca je v umetnini Singing Sand prevladujoča. Kljub nenavadnim zvočnim udarom in razpokam smo vsi v avditoriju zaupali umetniku, da nas bo z fascinantno natančnostjo pripeljal v finale mega organičnosti in mega konstrukcije. Da nas bo pripeljal v kompleksnost! Organičnost se je prek matematičnega ozadja tudi barvno organizirala. 

 

In zdaj tisto najpomembnejše; ne samo, da smo z digitalnim peskom začeli gledati potencialno predmetnost, temveč tudi kozmično oblikovnost, zvezdno oblikovnost! Kot da bi bilo vse izdelano s pomočjo neobstoječih astrofizikalnih programov. Struktura je bila dolga trinajst minut.

 

Konec opisa tistega, kar je nemogoče opisati. Kaj sem videl, ko sem gledal:

 

Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno obliko (Personal Form - Perform - Performans). Bralcu komentarja bi rad vsaj za nekaj trenutkov proizvedel vsaj trenutek, iz katerega je razvidno, da smo prisostvovali oblikovanju kozmičnega prostora, ki nam je s svojim "morfiranjem" pred nami oblikoval bazičen občutek rojstva materije. S svojimi parametri je vplival na to, kako kozmično materialnost vidimo. Naj te spomnim, bralec, kar že veš: elektronski val je tudi materija! Tega res ne smemo nikoli pozabiti. V umetniškem učljivem stroju smo lahko prepoznali zakonitosti, ki nam s svojo ponovljivostjo in vztrajnostjo omogočijo nepričakovano vizualzacijo. Techno poesis! Vsaj tako lep, kot je pesem Dragotina Ketteja Na molu San Carlo!

 

Singing Sand - Excerpts from Tadej Droljc on Vimeo.

 

 

Ko sem vstopil v prostor Deep Space sem vedel, da se bo zgodilo pred nami kar nekaj presentljivih obratov, kljub temu, da je v središču Droljčeve umetnosti sistem, ne pa pesniška verzna kodifikacija.

 

Eksperimentiranje. Eksperimentiranje.

 

Pri proizvajanju svoje umetnosti je Tadej Droljc osredotočen na upravljanje in urejanje sistema. Toda njegov talent je ravno v tej veliki občutljivosti za gradnjo velike organičnosti in velike konstrukcije. Svoje zvočne atome (atom je tu mišljen kot najmanjši delec, iz katerega sestavlja zvočne in vizualne tokove) pošilja tako, da jih "morfa" v smiselno celoto. Vse, ampak čisto vse v njegovi umetnini je povezano s hitrostjo delcev!

 

Kaj sem videl, ko sem poslušal: Njegovo tehnično ozadje je koordinatni sistem in matematika. Pozor, še enkrat, vsak njegov zvočni delec je ozvočen. Tako ozvočuje svoje "morfanje", ki v končni sliki predstavlja njegov avdio-vizulani material. Vse je digitalno. Kako pa ustvariti znotraj digitalnega fizikalnost, občutek materialnosti? Droljc abstrakcijo oblikuje s časovno sinhronizacijo. Naši možgani funkcionirajo tako, da točke, ki se istočasno gibajo, dajejo občutek objektnosti. Da se razumemo, ko govorim o objektnosti v umetnini, je to mišljeno zelo pogojno. Ne pozabimo, da smo v digitalnem svetu. Smo v sinhronizatorju. Seveda gledamo in poslušamo še druge parametre, kot so kompleksnost in dolžine vstopa v časovna okna.

 

Bodoči doktor je umetnik eksperimentalne glasbe, njegov inštrument je studijski laboratorij, ki proizvaja techno-eksperimentalno estetiko, tako občutljivo, kot je bila pionirska audio-vizualna umetnost Edvarda Zajca!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,609
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,393
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,276
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,189
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,742
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,064
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 886
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 608