Komentar

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

22.09.2018 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   festival   triptih   Klaus Michael Grüber   Peter Stein   Peter Zadek   Erwin Piscator   Brecht   stilni interval   Anselm Kiefer   Theresa von Avila

Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe.

To, kar ravnokar berete, je moja zadnja izkušnja združevanja umetniških prizorov, ki sem jih gledal minuli teden v Beogradu. Ponovljivost nekaterih dogodkov je tako neznanska, da bi lahko sklepali, da stojimo pred eno in isto zgodovinsko osebo in ne pred množico različnih osebnosti. Ravno to je značilno za gledališče - množica. Moj montažni spoj je bolj paradigma, podobna tisti, ki naj bi jo predstavljali gledališki kustosi, ne pa umetniški selektorji velemest. Odločil sem se, da bom posvetil tem prizorom krivuljo današnjega komentarja.

 

 

Prvi poskus

 

V tem trenutku je na svetu kar nekaj posameznikov in posameznic, ki zavračajo klasično gledališko festivalizacijo na ta način, da povabijo v svoj predstavitveni prostor nabor izbranih prizorov. Pozor! Prizorov, ne predstav. Izbrane prizore postavijo ob bok drugim prizorom iz različnih virov. Ko so združeni, postanejo nabor planetarnih momentov. Tako gledališki kustos, in ne selektor, z nizanjem momentov vzpostavi gledališka ujemanja, ki trajajo tudi tri dni, dan in noč, brez prestanka. V njih je udeleženih več sto igralcev in več sto tistih, ki gledališke dogodke povezujejo in opremljajo. Tako se lahko različne kulturne in umetniške ravni pred našimi očmi in ušesi združijo. Takšna oblika je mogoča samo v velemestu. 

 

Vsako velemesto je prepolno kozmičnih artikulacij, zapolnjeno je z raznovrstnimi dogodkovnimi formulacijami. V njih se vrstijo vzporedni umetniški momenti različnih umetniških zvrsti in različnih avtorjev. Izbrani prizori, vizualizacije, video kadri, plesni gibi, radijski in zvočni udari ter računalniške animacije se ujemajo s hipotezo, da so bili enkrat zdavnaj v preteklosti pripravljeni na to, da bodo postali stilni interval velemesta. Naj še enkrat poudarim, da govorim o umetniških delih različnih avtorjev! Vsak od njih predstavlja avtonomno polje, svoj umetniški dinamizem. Z opazovanjem zmontiram prizore v triptihe, redko v diptihe. Montažno strukturo imenujem stilni interval. Njegovo sovpadanje je najbolj razvidno meni samemu, omogoča mi branje gledališča množic.

 

Če uredimo spojne protokole, dobimo zgodovinjenje posebne vrste. Raznorodnost se zmontira v stilni interval. Stvarnost, v kateri se odvija umetniška stvarnost, ni več tisto, kar je vidno, temveč točno tisto, kar komunicira med seboj. Umetnost pa navzven ne komunicira z ničemer. To je ta pomemben obrat. Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe. Vsaj tako jaz mislim.

 

 

Anselm Kiefer

 

 

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

 

Levi panel triptiha: združevanje prizorov nam pomaga razumeti zgodovinski čas. To se najbolje vidi v funkcijah nemškega političnega teatra, fantastičnega nemškega gledališča (Klaus Michael Grüber, Peter Stein, Peter Zadek). V njem vedno vidimo možne smeri razvoja političnega gledališkega upora, tako v institucijah kot v posamičnih predstavah. V predstavi Oliverja Frljića, ki jo je izvrstno uprizoril v berlinskem Gorki teatru z naslovom Gorki - Alternativa za Nemčijo?, igralci reagirajo na nacionalsocialistične, antropološke in lingvistične dokaze o neonacistični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Na prvi ravni performativne obsedenosti doživljamo zlo Nemčije, na drugi pa gledamo reagiranje ranljivih družbenih skupin, ki prek svoje telesnosti napadajo ekstermne nacionaliste, napadajo Alternativo za Nemčijo (AfD). Gledamo obredne prizore, ko demokratično proceduro izrabljajo za ponovno uveljavljanje absolutnega zla. Toliko pa že imamo zgodovinskega spomina, da se spomnimo, na kakšen način (legalen!) so vstopili nacionalsocialisti v demokratični sistem in kako so ga v sedmih letih transformirali v demonokracijo. Po spominu: "Če so levičarji in demokrati tako naivni, zakaj ne bi izkoristili njihovega sistema? Ko bomo vstopili vanj, ga bomo brez težav preuredili po naših potrebah." 

 

Prizori, ki jih gledamo v scenskem prostoru, želijo neposredno prevrednoti historično konstrukcijo Piscatorjevega predvojnega gledališča. Ko na odru ni več poezisa, temveč neposredna akcija, ni več Brechta, ni več političnega govora skozi politično poetično potujitveno dikcijo. Ravno Erwin Piscator zahteva neposredno akcijo. Vedno sem se zavedal, da je Piscatorjev teater ravno tako pomemben kot Brechtova epska drža. Avditorij, v katerem sedim, ohranja družbeno distanco. Natančno razume umetnike, ki za nas opravljajo obsesivno obrednost.

 

 

Drugi poskus

 

Na odru se v prizoru pojavi postavni mulat poznih let z izvrstno nemščino, predstavi nam svojo naporno profesionalno pot do tega, da so ga za stalno zaposlili v Gorki teatru. Predstavi nam, kako je v zadnjih desetletjih v nemškem gledališču preigraval redek repertoar, namenjen obarvanemu in kako mu je ravno Gorki teater omogočil vstop v varno igralsko življenje, kjer se je kar naenkrat znova znašel v predstavi, polni predstavnikov marginalnih skupin ter se moral na gledaliških vajah opredeljevati, kaj je zanj bolj travmatično: To, da je obarvan po očetu, ali to, da je imel po materi starega očeta, ki je zasedal pomembno mesto na nacistični hierarhiji?

 

Gledamo primer neposredne scenske informacije, ki je istočasno podvojena kritična poteza. Umetniško delo nas ne more informirati, saj v resnici ne vemo, ali je igralec, ki reprezentira mulata, resnično tak, kot se nam predstavlja. Umetnina je lahko informacija, ne pa komunikacija. Ta postopek imenujem doktrina sinhrone dogodkovnosti, točno ta omogoča stilni interval.

 

 

Anselm Kiefer, Les extases féminines

 

 

Sredinski panel triptiha: Pred menoj je umetnina Ženska ekstaza umetnika Anselma Kieferja, rojenega leta 1945. Umetniško delo, ki stoji pred menoj je nastalo leta 2015. Tehnika slike je kolaž, proizveden z lesorezom ter postopkom plastenja papirja. Slika je polna kolažnih intervencij, narisanih z ogljem.

 

Na tem mestu se moram v svojem komentarju v celoti zaustaviti. Če bi me kdo kjerkoli, kadarkoli vprašal, ali obstaja umetnik, ki me s svojim umetniškim bitjem in delovanjem dela umetniško izpopolnjenega in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških umetnosti, bi brez vsakega zadržka izstrelil: Obstaja, ime mu je Anselm Kiefer! O njem bi lahko napisal knjigo in nato še eno. Danes Kiefer živi in dela v Franciji.

 

Nadaljujem z opisom umetnine Ženska ekstaza: osrednji motiv slike je fantazmagorična arhitektura, ki prevladuje v središčni vertikali. Narisana arhitektura je monumentalno visoka, zašpičena modernistična gotska struktura. Gledamo jo skozi zasneženo gozdno pokrajino, polno smrek. Gledamo jo kot da smreke opravljajo nalogo gledališke, rahlo razprte zavese. Intonacija slike je črno bela. Smo v zasneženi pokrajini, v kateri se monumentalno dviguje arhitekturno delo moškega. Centralno pod arhitekturo je izrisano golo žensko telo, ki leži v snegu, z nogami in rokami iztegnjenimi v zrak. Pod telesom je izpisano ime Theresa von Avila, častne sestre rimokatoliškega reda karmeličank. 

 

Obrednost je zapolnjevanje praznot, okrevanje od religioznega učenja. Umetnost pa podobno kot religiozni človek radodarno daruje človeštvu svoje telo.

 

Desni panel triptiha: To, kako človek radodarno daruje svoje telo človeštvu, vidim v prizorih predstave Št. 43, Umazanija, talinskega gledališča Teater Št. 99. Devet performerjev, igralcev, plesalcev uprizarja svoje prizore v blatu. V finalu se izkaže, da je to človeško blato. V prizorih gledamo kopičenje obrednih gibov, razkazovanje ekspresivnih gibov, tresljajev, otresanja in spolnega praznjenja. Performerji vedno bolj rijejo po blatu, vedno globlje, prizori pa postajo vedno bolj svet vesele plemenske idolatrije. V njem je jasno izrisano moško nasilje nad žensko. Kljub temu se ženske akterke zgolj predajajo brutalni plesni radosti. Gledanje in oklepanje telesnega z etičnim imperativom je nenavadna univerzalna izkušnja: "Daj mi svojo zadnjico na moj obraz!" vpijejo moški akterji v prizoru! 

 

Obred je predpisana patologija, ki zapolnjuje človeške praznote.

 

Zdaj bom dokončal moj stilni interval. Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
5
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
16
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,597
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,979
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,014
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,286
05/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,530
06/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,733
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,408
08/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,176
09/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,747
10/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 819