Komentar

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

22.09.2018 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gledališče   festival   triptih   Klaus Michael Grüber   Peter Stein   Peter Zadek   Erwin Piscator   Brecht   stilni interval   Anselm Kiefer   Theresa von Avila

Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe.

To, kar ravnokar berete, je moja zadnja izkušnja združevanja umetniških prizorov, ki sem jih gledal minuli teden v Beogradu. Ponovljivost nekaterih dogodkov je tako neznanska, da bi lahko sklepali, da stojimo pred eno in isto zgodovinsko osebo in ne pred množico različnih osebnosti. Ravno to je značilno za gledališče - množica. Moj montažni spoj je bolj paradigma, podobna tisti, ki naj bi jo predstavljali gledališki kustosi, ne pa umetniški selektorji velemest. Odločil sem se, da bom posvetil tem prizorom krivuljo današnjega komentarja.

 

 

Prvi poskus

 

V tem trenutku je na svetu kar nekaj posameznikov in posameznic, ki zavračajo klasično gledališko festivalizacijo na ta način, da povabijo v svoj predstavitveni prostor nabor izbranih prizorov. Pozor! Prizorov, ne predstav. Izbrane prizore postavijo ob bok drugim prizorom iz različnih virov. Ko so združeni, postanejo nabor planetarnih momentov. Tako gledališki kustos, in ne selektor, z nizanjem momentov vzpostavi gledališka ujemanja, ki trajajo tudi tri dni, dan in noč, brez prestanka. V njih je udeleženih več sto igralcev in več sto tistih, ki gledališke dogodke povezujejo in opremljajo. Tako se lahko različne kulturne in umetniške ravni pred našimi očmi in ušesi združijo. Takšna oblika je mogoča samo v velemestu. 

 

Vsako velemesto je prepolno kozmičnih artikulacij, zapolnjeno je z raznovrstnimi dogodkovnimi formulacijami. V njih se vrstijo vzporedni umetniški momenti različnih umetniških zvrsti in različnih avtorjev. Izbrani prizori, vizualizacije, video kadri, plesni gibi, radijski in zvočni udari ter računalniške animacije se ujemajo s hipotezo, da so bili enkrat zdavnaj v preteklosti pripravljeni na to, da bodo postali stilni interval velemesta. Naj še enkrat poudarim, da govorim o umetniških delih različnih avtorjev! Vsak od njih predstavlja avtonomno polje, svoj umetniški dinamizem. Z opazovanjem zmontiram prizore v triptihe, redko v diptihe. Montažno strukturo imenujem stilni interval. Njegovo sovpadanje je najbolj razvidno meni samemu, omogoča mi branje gledališča množic.

 

Če uredimo spojne protokole, dobimo zgodovinjenje posebne vrste. Raznorodnost se zmontira v stilni interval. Stvarnost, v kateri se odvija umetniška stvarnost, ni več tisto, kar je vidno, temveč točno tisto, kar komunicira med seboj. Umetnost pa navzven ne komunicira z ničemer. To je ta pomemben obrat. Umetnost ne komunicira z ničemer. V gledališki umetnosti živimo v stilnem intervalu, ki vzdržuje samega sebe. Vsaj tako jaz mislim.

 

 

Anselm Kiefer

 

 

Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!

 

Levi panel triptiha: združevanje prizorov nam pomaga razumeti zgodovinski čas. To se najbolje vidi v funkcijah nemškega političnega teatra, fantastičnega nemškega gledališča (Klaus Michael Grüber, Peter Stein, Peter Zadek). V njem vedno vidimo možne smeri razvoja političnega gledališkega upora, tako v institucijah kot v posamičnih predstavah. V predstavi Oliverja Frljića, ki jo je izvrstno uprizoril v berlinskem Gorki teatru z naslovom Gorki - Alternativa za Nemčijo?, igralci reagirajo na nacionalsocialistične, antropološke in lingvistične dokaze o neonacistični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Na prvi ravni performativne obsedenosti doživljamo zlo Nemčije, na drugi pa gledamo reagiranje ranljivih družbenih skupin, ki prek svoje telesnosti napadajo ekstermne nacionaliste, napadajo Alternativo za Nemčijo (AfD). Gledamo obredne prizore, ko demokratično proceduro izrabljajo za ponovno uveljavljanje absolutnega zla. Toliko pa že imamo zgodovinskega spomina, da se spomnimo, na kakšen način (legalen!) so vstopili nacionalsocialisti v demokratični sistem in kako so ga v sedmih letih transformirali v demonokracijo. Po spominu: "Če so levičarji in demokrati tako naivni, zakaj ne bi izkoristili njihovega sistema? Ko bomo vstopili vanj, ga bomo brez težav preuredili po naših potrebah." 

 

Prizori, ki jih gledamo v scenskem prostoru, želijo neposredno prevrednoti historično konstrukcijo Piscatorjevega predvojnega gledališča. Ko na odru ni več poezisa, temveč neposredna akcija, ni več Brechta, ni več političnega govora skozi politično poetično potujitveno dikcijo. Ravno Erwin Piscator zahteva neposredno akcijo. Vedno sem se zavedal, da je Piscatorjev teater ravno tako pomemben kot Brechtova epska drža. Avditorij, v katerem sedim, ohranja družbeno distanco. Natančno razume umetnike, ki za nas opravljajo obsesivno obrednost.

 

 

Drugi poskus

 

Na odru se v prizoru pojavi postavni mulat poznih let z izvrstno nemščino, predstavi nam svojo naporno profesionalno pot do tega, da so ga za stalno zaposlili v Gorki teatru. Predstavi nam, kako je v zadnjih desetletjih v nemškem gledališču preigraval redek repertoar, namenjen obarvanemu in kako mu je ravno Gorki teater omogočil vstop v varno igralsko življenje, kjer se je kar naenkrat znova znašel v predstavi, polni predstavnikov marginalnih skupin ter se moral na gledaliških vajah opredeljevati, kaj je zanj bolj travmatično: To, da je obarvan po očetu, ali to, da je imel po materi starega očeta, ki je zasedal pomembno mesto na nacistični hierarhiji?

 

Gledamo primer neposredne scenske informacije, ki je istočasno podvojena kritična poteza. Umetniško delo nas ne more informirati, saj v resnici ne vemo, ali je igralec, ki reprezentira mulata, resnično tak, kot se nam predstavlja. Umetnina je lahko informacija, ne pa komunikacija. Ta postopek imenujem doktrina sinhrone dogodkovnosti, točno ta omogoča stilni interval.

 

 

Anselm Kiefer, Les extases féminines

 

 

Sredinski panel triptiha: Pred menoj je umetnina Ženska ekstaza umetnika Anselma Kieferja, rojenega leta 1945. Umetniško delo, ki stoji pred menoj je nastalo leta 2015. Tehnika slike je kolaž, proizveden z lesorezom ter postopkom plastenja papirja. Slika je polna kolažnih intervencij, narisanih z ogljem.

 

Na tem mestu se moram v svojem komentarju v celoti zaustaviti. Če bi me kdo kjerkoli, kadarkoli vprašal, ali obstaja umetnik, ki me s svojim umetniškim bitjem in delovanjem dela umetniško izpopolnjenega in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških umetnosti, bi brez vsakega zadržka izstrelil: Obstaja, ime mu je Anselm Kiefer! O njem bi lahko napisal knjigo in nato še eno. Danes Kiefer živi in dela v Franciji.

 

Nadaljujem z opisom umetnine Ženska ekstaza: osrednji motiv slike je fantazmagorična arhitektura, ki prevladuje v središčni vertikali. Narisana arhitektura je monumentalno visoka, zašpičena modernistična gotska struktura. Gledamo jo skozi zasneženo gozdno pokrajino, polno smrek. Gledamo jo kot da smreke opravljajo nalogo gledališke, rahlo razprte zavese. Intonacija slike je črno bela. Smo v zasneženi pokrajini, v kateri se monumentalno dviguje arhitekturno delo moškega. Centralno pod arhitekturo je izrisano golo žensko telo, ki leži v snegu, z nogami in rokami iztegnjenimi v zrak. Pod telesom je izpisano ime Theresa von Avila, častne sestre rimokatoliškega reda karmeličank. 

 

Obrednost je zapolnjevanje praznot, okrevanje od religioznega učenja. Umetnost pa podobno kot religiozni človek radodarno daruje človeštvu svoje telo.

 

Desni panel triptiha: To, kako človek radodarno daruje svoje telo človeštvu, vidim v prizorih predstave Št. 43, Umazanija, talinskega gledališča Teater Št. 99. Devet performerjev, igralcev, plesalcev uprizarja svoje prizore v blatu. V finalu se izkaže, da je to človeško blato. V prizorih gledamo kopičenje obrednih gibov, razkazovanje ekspresivnih gibov, tresljajev, otresanja in spolnega praznjenja. Performerji vedno bolj rijejo po blatu, vedno globlje, prizori pa postajo vedno bolj svet vesele plemenske idolatrije. V njem je jasno izrisano moško nasilje nad žensko. Kljub temu se ženske akterke zgolj predajajo brutalni plesni radosti. Gledanje in oklepanje telesnega z etičnim imperativom je nenavadna univerzalna izkušnja: "Daj mi svojo zadnjico na moj obraz!" vpijejo moški akterji v prizoru! 

 

Obred je predpisana patologija, ki zapolnjuje človeške praznote.

 

Zdaj bom dokončal moj stilni interval. Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavil mulata, ki je v dilemi ali je huje to, da živi v rasističnem svetu ali to, da je potomec nacista. V sredo triptiha sem postavil sliko Ženska ekstaza, padle karmeličanke, desno od nje pa prizor žensk, ki se v blatu osrečujejo. Sedaj moram najti samo še naslov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,959
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,212
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,042
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,523
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,206
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,415
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,120
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,380
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,018
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 804