Komentar

Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

29.09.2018 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vlado R. Gotvan   Cirkulacija/2   Stefan Doepner   Borut Savski   Marieke Sophie Werner

Foto: Nada Žgank

Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških?

Znova in znova se oblikujejo nacionalne garde, vedno bolj neposredne so. Proizvajajo nelagodje za nazaj. Ravno nacionalna kultura proizvaja potrebo po njih. Kultura vsaj polovico svojega kapitala usmerja v proizvodnjo potrebe po sami sebi. Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo. Obrambno in notranje ministrstvo sta zadolžena samo za brutalno ubijanje vsiljivih kulturnih vzorcev. Kultura varuje in brani vsa ostala minstrstva, varuje suverenost in celovitost nacionalnih kulturnih vzorcev. Kultura je nenehno v procesu oživljanja nacionalne gradnje in garde. Vsi, ki neposredno ne sodelujemo pri tem vzorčenju, ne samo da smo nepotrebni, temveč kulturo celo ogrožamo, ne da bi to hoteli. Zato se pred vami na portalu+ sprašujem, kdo potrebuje predstavo Med, cimet, rozine in čas avtorja Vlada R. Gotvana?

 

Jaz, Dragan Živadinov jo potrebujem, da bi lahko dihal, se smejal in: Naredil kratek rez, prilepil film prek filma. Pojedel pleme, pogledal stabilen element: devet je rožnatih, trije so stolpi, ki pojejo in igrajo. Trije od devetih so brez misli, izberi tri, naredi nagib, skloni se na zvočno stran. Še vedno si naklonjen, ljubeč do nemščine. Mejnik je čas, ki ga omejuje dan (moj prevod po spominu). Tako poje v predstavi iz globine trebuha iz soda Diogen iz Sinope.

 

V opusu umetnika se včasih zgodi, da najdemo v njem umetniško delo, ki je popolnoma drugačno od vseh drugih umetnin, ki jih je umetnik proizvedel za časa svojega delovanja. Včasih se zgodi, da se zaradi množice zunanjih ali notranjih okoliščin oblikuje posebno umetniško delo na poseben, a nujen način.

 

 

Sinkopiranje I.

 

V današnjem tekstu bom komentiral izvrstno, minuciozno, prav posebno umetniško delo Vlada R. Gotvana, ki sem ga predvčerajšnjim doživljal v Cirkulaciji/2 v Ljubljani. Že sama produkcijska hiša, ki je proizvedla objektno umetnino Med, cimet, rozine in čas, je posebne vrste. Zasnovana je taktično, da lahko brez večjih težav kljubuje destrukcijskim tendencam ukinjanja umetnosti s strani kulture. Cirkulacija/2 opravlja v našem mestu pomembno nalogo; operacionalizira in omogoča tehno-zvočno-robotistične umetniške zvrsti, ki jih v prejšnjem stoletju v Ljubljani ni omogočala nobena institucija. Svoje prvotno prebivališče je imela v umetniški avtonomni coni Rog, danes pa deluje v bivših prodajnih prostorih bivše Tobačne tovarne na začetku Viške ceste.

 

Predvčerajšnjim se je pred nami v Cirkulaciji/2 odigrala tehno fuga, štiriinštiridesetminutna struktura za performerko - klarinetistko, za dve ozvočeni kinetični anteni, dva notranja osvetljena zvočna stebra, rotacijski odmevni stroj, kinetični Diogenov sod in digitalni projektor. Gledali smo gledališko predstavo posebne vrste, posebne dramaturgije, ki jo je proizvedel izvrsten umetnik z izvrstnimi sodelavci. Naj jih naštejem v imenu produkcijsko-umetniškega napora, to so: Marieke Sophie Werner (performerka-klarinetistka), Stefan Doepner (robotistični objekti) in Borut Savski (zvočne instalacije).

 

 

 

 

Sinkopiranje II.

 

V predstavi smo gledali umetnikovo dramaturško potezo. Pred vami imam namen artikulirati lepe Gotvanove abstrakte. Ob tem pa moram poudariti, da sem v njegovi umetniški preteklosti videl množico lepih struktur, premišljenih prizorov, video kadrov in sekvenc ter monumentalnih scenskih volumnov (Helios in Tisnikar v Heliosu). Njegova intimna izjemnost (VR - vdor realnega) je v vseh teh letih postala njegova nežna značilnost. Predvsem zato, ker vsebuje prav posebno psihodinamiko, ki jo razumem kot njegovo avtorefleksijo, kot dobesedno branje njegovega vizualnega razkošja in nujnosti, ki jih sam nikoli ne omejuje.

 

Pred nami se je odvijala fuga!

Beseda tedna: fuga / zbežati, beg. 

 

Vlado R. Gotvan je pred desetletji študiral na Likovni akademiji ter v času študija prestopil iz polja vizualnih umetnosti v polje gledališke dogodkovnosti, obe akademiji je uspešno diplomiral. To se redko zgodi, a se zgodi, umetnik je prek tranzicijskega terena prestopil iz ene umetniške zvrsti v drugo. Takšni umetniki in njihove umetnine ponavadi kažejo potrebo po radikalnem samospraševanju. Tako se pred njimi odpre cela vrsta različnih stvarnosti, mnogomedijskih stvarnosti. To ga dela izvrstnega in ravno to je tisto, zaradi česar plačuje visoko ceno - samozatajnost.

 

 

Sinkopiranje III.

 

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Saj - komaj, komaj omogoča delovanje Cirkulacije/2, kaj šele, da bi omogočila normalno postprodukcijsko igranje in oglaševanje predstav, kaj šele, da bi vzpostavila polje za didaktiko posebnih znanj, ki jih imajo Vlado R. Gotvan, Stefan Doepner, Borut Savski in Marieke Sophie Werner. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

 

V medmedijski fugi gledamo virtuozno uprizarjanje mej utrujene tehnologije, gledamo reciklirano tehnološko stvarnost, ki je že zdavnaj opravila svoje funkcije. Postarala se je in zastarala. Umetniki pa so ji vrnili dostojanstvo, ki si ga zasluži. Ves čas nad avditorijem lebdi misel, da je razbijanje užitka pri gledalcu eno najradikalnejših orodij umetnosti.

 

 

Sinkopiranje IV.

 

Diogenov kinetični sod nam vzpostavi zunanji pogled, istočasno pa dramsko ravnotežje. Iz globine Diogenovega mehkega trebuha vre posebno besedišče: to je takrat, ko nam vsaka posamična beseda vrača svoj pogled! Oko gledališča; to je takrat, ko nam umetnina vrača pogled, ko robotično razumemo kot skrivno napoved našega prehajanja iz enega biološkega stanja v drugega. Ko ni samo človeško telo posoda za izjavljanje.

 

Gledamo združeno umetniško delo, estetsko celoto, občutek, zaokrožen s časom, ki daje umetnini resnost posebne vrste. Zdavnaj izgubljena funkcionalnost objektov se pred nami ponovno vzpostavi. Satelitski krožniki dobijo z razločevanjem dramsko pozicijo protagonista: Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških. Kdo je tukaj protagonist in kdo antagonist? Sam si ga moraš locirati.

 

Tudi v avtomatizmu ni ponovljenih gibov, povsod prihaja do gibalnega zamika. V strukturi izpostavljam rahle napetosti, ki definirajo dogodek kot dramo. Razgrajujejo trdovraten mit o avtomatu kot nečutečem objektu. Razpad in ponovna vzpostavitev materialnega, neme informacije, ki jih gledamo, vsebujejo estetsko vrednost. Vse to pa Gotvan proizvede z netipičnimi in negledališkimi sredstvi. 

 

V avditoriju se oblikuje stacionarni gledalec, ki s svojo notranjo montažo gleda predstavo, ki je v osnovi zelo preprosta. Šele gledalec jo lahko naredi diskurzivno. Na odru se proizvaja poziv gledalcem, da razberejo pomene, ki se mrežijo pred njim. Posneto besedilo, ki se nam oglaša iz različnih virov, pa izvaja izvrstna lingvistična preigravanja. Kot da bi prisostvovali razvoju komunikacijskih orodji. Antena v odnosu z anteno. Bela antena s črno anteno, presvetljena s projekcijsko geometrijo. Drama in konflikt se oblikujeta s pomočjo razgrajene informatike, ki lahko proizvede katastrofo vseh katastrof, dramo vseh dram, lahko pa dramatizira izgubljenost umetnika. Vse hrešči med tem, ko v dvorani mirno obdelujemo umetniške signale. Gledamo privilegirano informacijo in zvočno eksperimentiranje.

 

V finalu nastopi dramski vrh: komunikacijske tehnologije nam nanovo oblikujejo našo biološkost. Naj spomnim, biologija je besedilo, polno znakov s skritim sporočilom. Obvešča nas predvsem o tem, na kateri točki razvoja smo.

 

O.K., na ravni nacionalnih gard smo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
0
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,145
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,397
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,127
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,553
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,297
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,104
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,207
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,367
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 942