Komentar

Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

29.09.2018 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vlado R. Gotvan   Cirkulacija/2   Stefan Doepner   Borut Savski   Marieke Sophie Werner

Foto: Nada Žgank

Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških?

Znova in znova se oblikujejo nacionalne garde, vedno bolj neposredne so. Proizvajajo nelagodje za nazaj. Ravno nacionalna kultura proizvaja potrebo po njih. Kultura vsaj polovico svojega kapitala usmerja v proizvodnjo potrebe po sami sebi. Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo. Obrambno in notranje ministrstvo sta zadolžena samo za brutalno ubijanje vsiljivih kulturnih vzorcev. Kultura varuje in brani vsa ostala minstrstva, varuje suverenost in celovitost nacionalnih kulturnih vzorcev. Kultura je nenehno v procesu oživljanja nacionalne gradnje in garde. Vsi, ki neposredno ne sodelujemo pri tem vzorčenju, ne samo da smo nepotrebni, temveč kulturo celo ogrožamo, ne da bi to hoteli. Zato se pred vami na portalu+ sprašujem, kdo potrebuje predstavo Med, cimet, rozine in čas avtorja Vlada R. Gotvana?

 

Jaz, Dragan Živadinov jo potrebujem, da bi lahko dihal, se smejal in: Naredil kratek rez, prilepil film prek filma. Pojedel pleme, pogledal stabilen element: devet je rožnatih, trije so stolpi, ki pojejo in igrajo. Trije od devetih so brez misli, izberi tri, naredi nagib, skloni se na zvočno stran. Še vedno si naklonjen, ljubeč do nemščine. Mejnik je čas, ki ga omejuje dan (moj prevod po spominu). Tako poje v predstavi iz globine trebuha iz soda Diogen iz Sinope.

 

V opusu umetnika se včasih zgodi, da najdemo v njem umetniško delo, ki je popolnoma drugačno od vseh drugih umetnin, ki jih je umetnik proizvedel za časa svojega delovanja. Včasih se zgodi, da se zaradi množice zunanjih ali notranjih okoliščin oblikuje posebno umetniško delo na poseben, a nujen način.

 

 

Sinkopiranje I.

 

V današnjem tekstu bom komentiral izvrstno, minuciozno, prav posebno umetniško delo Vlada R. Gotvana, ki sem ga predvčerajšnjim doživljal v Cirkulaciji/2 v Ljubljani. Že sama produkcijska hiša, ki je proizvedla objektno umetnino Med, cimet, rozine in čas, je posebne vrste. Zasnovana je taktično, da lahko brez večjih težav kljubuje destrukcijskim tendencam ukinjanja umetnosti s strani kulture. Cirkulacija/2 opravlja v našem mestu pomembno nalogo; operacionalizira in omogoča tehno-zvočno-robotistične umetniške zvrsti, ki jih v prejšnjem stoletju v Ljubljani ni omogočala nobena institucija. Svoje prvotno prebivališče je imela v umetniški avtonomni coni Rog, danes pa deluje v bivših prodajnih prostorih bivše Tobačne tovarne na začetku Viške ceste.

 

Predvčerajšnjim se je pred nami v Cirkulaciji/2 odigrala tehno fuga, štiriinštiridesetminutna struktura za performerko - klarinetistko, za dve ozvočeni kinetični anteni, dva notranja osvetljena zvočna stebra, rotacijski odmevni stroj, kinetični Diogenov sod in digitalni projektor. Gledali smo gledališko predstavo posebne vrste, posebne dramaturgije, ki jo je proizvedel izvrsten umetnik z izvrstnimi sodelavci. Naj jih naštejem v imenu produkcijsko-umetniškega napora, to so: Marieke Sophie Werner (performerka-klarinetistka), Stefan Doepner (robotistični objekti) in Borut Savski (zvočne instalacije).

 

 

 

 

Sinkopiranje II.

 

V predstavi smo gledali umetnikovo dramaturško potezo. Pred vami imam namen artikulirati lepe Gotvanove abstrakte. Ob tem pa moram poudariti, da sem v njegovi umetniški preteklosti videl množico lepih struktur, premišljenih prizorov, video kadrov in sekvenc ter monumentalnih scenskih volumnov (Helios in Tisnikar v Heliosu). Njegova intimna izjemnost (VR - vdor realnega) je v vseh teh letih postala njegova nežna značilnost. Predvsem zato, ker vsebuje prav posebno psihodinamiko, ki jo razumem kot njegovo avtorefleksijo, kot dobesedno branje njegovega vizualnega razkošja in nujnosti, ki jih sam nikoli ne omejuje.

 

Pred nami se je odvijala fuga!

Beseda tedna: fuga / zbežati, beg. 

 

Vlado R. Gotvan je pred desetletji študiral na Likovni akademiji ter v času študija prestopil iz polja vizualnih umetnosti v polje gledališke dogodkovnosti, obe akademiji je uspešno diplomiral. To se redko zgodi, a se zgodi, umetnik je prek tranzicijskega terena prestopil iz ene umetniške zvrsti v drugo. Takšni umetniki in njihove umetnine ponavadi kažejo potrebo po radikalnem samospraševanju. Tako se pred njimi odpre cela vrsta različnih stvarnosti, mnogomedijskih stvarnosti. To ga dela izvrstnega in ravno to je tisto, zaradi česar plačuje visoko ceno - samozatajnost.

 

 

Sinkopiranje III.

 

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Saj - komaj, komaj omogoča delovanje Cirkulacije/2, kaj šele, da bi omogočila normalno postprodukcijsko igranje in oglaševanje predstav, kaj šele, da bi vzpostavila polje za didaktiko posebnih znanj, ki jih imajo Vlado R. Gotvan, Stefan Doepner, Borut Savski in Marieke Sophie Werner. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

 

V medmedijski fugi gledamo virtuozno uprizarjanje mej utrujene tehnologije, gledamo reciklirano tehnološko stvarnost, ki je že zdavnaj opravila svoje funkcije. Postarala se je in zastarala. Umetniki pa so ji vrnili dostojanstvo, ki si ga zasluži. Ves čas nad avditorijem lebdi misel, da je razbijanje užitka pri gledalcu eno najradikalnejših orodij umetnosti.

 

 

Sinkopiranje IV.

 

Diogenov kinetični sod nam vzpostavi zunanji pogled, istočasno pa dramsko ravnotežje. Iz globine Diogenovega mehkega trebuha vre posebno besedišče: to je takrat, ko nam vsaka posamična beseda vrača svoj pogled! Oko gledališča; to je takrat, ko nam umetnina vrača pogled, ko robotično razumemo kot skrivno napoved našega prehajanja iz enega biološkega stanja v drugega. Ko ni samo človeško telo posoda za izjavljanje.

 

Gledamo združeno umetniško delo, estetsko celoto, občutek, zaokrožen s časom, ki daje umetnini resnost posebne vrste. Zdavnaj izgubljena funkcionalnost objektov se pred nami ponovno vzpostavi. Satelitski krožniki dobijo z razločevanjem dramsko pozicijo protagonista: Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških. Kdo je tukaj protagonist in kdo antagonist? Sam si ga moraš locirati.

 

Tudi v avtomatizmu ni ponovljenih gibov, povsod prihaja do gibalnega zamika. V strukturi izpostavljam rahle napetosti, ki definirajo dogodek kot dramo. Razgrajujejo trdovraten mit o avtomatu kot nečutečem objektu. Razpad in ponovna vzpostavitev materialnega, neme informacije, ki jih gledamo, vsebujejo estetsko vrednost. Vse to pa Gotvan proizvede z netipičnimi in negledališkimi sredstvi. 

 

V avditoriju se oblikuje stacionarni gledalec, ki s svojo notranjo montažo gleda predstavo, ki je v osnovi zelo preprosta. Šele gledalec jo lahko naredi diskurzivno. Na odru se proizvaja poziv gledalcem, da razberejo pomene, ki se mrežijo pred njim. Posneto besedilo, ki se nam oglaša iz različnih virov, pa izvaja izvrstna lingvistična preigravanja. Kot da bi prisostvovali razvoju komunikacijskih orodji. Antena v odnosu z anteno. Bela antena s črno anteno, presvetljena s projekcijsko geometrijo. Drama in konflikt se oblikujeta s pomočjo razgrajene informatike, ki lahko proizvede katastrofo vseh katastrof, dramo vseh dram, lahko pa dramatizira izgubljenost umetnika. Vse hrešči med tem, ko v dvorani mirno obdelujemo umetniške signale. Gledamo privilegirano informacijo in zvočno eksperimentiranje.

 

V finalu nastopi dramski vrh: komunikacijske tehnologije nam nanovo oblikujejo našo biološkost. Naj spomnim, biologija je besedilo, polno znakov s skritim sporočilom. Obvešča nas predvsem o tem, na kateri točki razvoja smo.

 

O.K., na ravni nacionalnih gard smo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,536
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,151
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,585
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,466
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,955
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,860
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 923
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 698
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,115