Komentar

Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

29.09.2018 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vlado R. Gotvan   Cirkulacija/2   Stefan Doepner   Borut Savski   Marieke Sophie Werner

Foto: Nada Žgank

Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških?

Znova in znova se oblikujejo nacionalne garde, vedno bolj neposredne so. Proizvajajo nelagodje za nazaj. Ravno nacionalna kultura proizvaja potrebo po njih. Kultura vsaj polovico svojega kapitala usmerja v proizvodnjo potrebe po sami sebi. Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo. Obrambno in notranje ministrstvo sta zadolžena samo za brutalno ubijanje vsiljivih kulturnih vzorcev. Kultura varuje in brani vsa ostala minstrstva, varuje suverenost in celovitost nacionalnih kulturnih vzorcev. Kultura je nenehno v procesu oživljanja nacionalne gradnje in garde. Vsi, ki neposredno ne sodelujemo pri tem vzorčenju, ne samo da smo nepotrebni, temveč kulturo celo ogrožamo, ne da bi to hoteli. Zato se pred vami na portalu+ sprašujem, kdo potrebuje predstavo Med, cimet, rozine in čas avtorja Vlada R. Gotvana?

 

Jaz, Dragan Živadinov jo potrebujem, da bi lahko dihal, se smejal in: Naredil kratek rez, prilepil film prek filma. Pojedel pleme, pogledal stabilen element: devet je rožnatih, trije so stolpi, ki pojejo in igrajo. Trije od devetih so brez misli, izberi tri, naredi nagib, skloni se na zvočno stran. Še vedno si naklonjen, ljubeč do nemščine. Mejnik je čas, ki ga omejuje dan (moj prevod po spominu). Tako poje v predstavi iz globine trebuha iz soda Diogen iz Sinope.

 

V opusu umetnika se včasih zgodi, da najdemo v njem umetniško delo, ki je popolnoma drugačno od vseh drugih umetnin, ki jih je umetnik proizvedel za časa svojega delovanja. Včasih se zgodi, da se zaradi množice zunanjih ali notranjih okoliščin oblikuje posebno umetniško delo na poseben, a nujen način.

 

 

Sinkopiranje I.

 

V današnjem tekstu bom komentiral izvrstno, minuciozno, prav posebno umetniško delo Vlada R. Gotvana, ki sem ga predvčerajšnjim doživljal v Cirkulaciji/2 v Ljubljani. Že sama produkcijska hiša, ki je proizvedla objektno umetnino Med, cimet, rozine in čas, je posebne vrste. Zasnovana je taktično, da lahko brez večjih težav kljubuje destrukcijskim tendencam ukinjanja umetnosti s strani kulture. Cirkulacija/2 opravlja v našem mestu pomembno nalogo; operacionalizira in omogoča tehno-zvočno-robotistične umetniške zvrsti, ki jih v prejšnjem stoletju v Ljubljani ni omogočala nobena institucija. Svoje prvotno prebivališče je imela v umetniški avtonomni coni Rog, danes pa deluje v bivših prodajnih prostorih bivše Tobačne tovarne na začetku Viške ceste.

 

Predvčerajšnjim se je pred nami v Cirkulaciji/2 odigrala tehno fuga, štiriinštiridesetminutna struktura za performerko - klarinetistko, za dve ozvočeni kinetični anteni, dva notranja osvetljena zvočna stebra, rotacijski odmevni stroj, kinetični Diogenov sod in digitalni projektor. Gledali smo gledališko predstavo posebne vrste, posebne dramaturgije, ki jo je proizvedel izvrsten umetnik z izvrstnimi sodelavci. Naj jih naštejem v imenu produkcijsko-umetniškega napora, to so: Marieke Sophie Werner (performerka-klarinetistka), Stefan Doepner (robotistični objekti) in Borut Savski (zvočne instalacije).

 

 

 

 

Sinkopiranje II.

 

V predstavi smo gledali umetnikovo dramaturško potezo. Pred vami imam namen artikulirati lepe Gotvanove abstrakte. Ob tem pa moram poudariti, da sem v njegovi umetniški preteklosti videl množico lepih struktur, premišljenih prizorov, video kadrov in sekvenc ter monumentalnih scenskih volumnov (Helios in Tisnikar v Heliosu). Njegova intimna izjemnost (VR - vdor realnega) je v vseh teh letih postala njegova nežna značilnost. Predvsem zato, ker vsebuje prav posebno psihodinamiko, ki jo razumem kot njegovo avtorefleksijo, kot dobesedno branje njegovega vizualnega razkošja in nujnosti, ki jih sam nikoli ne omejuje.

 

Pred nami se je odvijala fuga!

Beseda tedna: fuga / zbežati, beg. 

 

Vlado R. Gotvan je pred desetletji študiral na Likovni akademiji ter v času študija prestopil iz polja vizualnih umetnosti v polje gledališke dogodkovnosti, obe akademiji je uspešno diplomiral. To se redko zgodi, a se zgodi, umetnik je prek tranzicijskega terena prestopil iz ene umetniške zvrsti v drugo. Takšni umetniki in njihove umetnine ponavadi kažejo potrebo po radikalnem samospraševanju. Tako se pred njimi odpre cela vrsta različnih stvarnosti, mnogomedijskih stvarnosti. To ga dela izvrstnega in ravno to je tisto, zaradi česar plačuje visoko ceno - samozatajnost.

 

 

Sinkopiranje III.

 

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Saj - komaj, komaj omogoča delovanje Cirkulacije/2, kaj šele, da bi omogočila normalno postprodukcijsko igranje in oglaševanje predstav, kaj šele, da bi vzpostavila polje za didaktiko posebnih znanj, ki jih imajo Vlado R. Gotvan, Stefan Doepner, Borut Savski in Marieke Sophie Werner. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

 

V medmedijski fugi gledamo virtuozno uprizarjanje mej utrujene tehnologije, gledamo reciklirano tehnološko stvarnost, ki je že zdavnaj opravila svoje funkcije. Postarala se je in zastarala. Umetniki pa so ji vrnili dostojanstvo, ki si ga zasluži. Ves čas nad avditorijem lebdi misel, da je razbijanje užitka pri gledalcu eno najradikalnejših orodij umetnosti.

 

 

Sinkopiranje IV.

 

Diogenov kinetični sod nam vzpostavi zunanji pogled, istočasno pa dramsko ravnotežje. Iz globine Diogenovega mehkega trebuha vre posebno besedišče: to je takrat, ko nam vsaka posamična beseda vrača svoj pogled! Oko gledališča; to je takrat, ko nam umetnina vrača pogled, ko robotično razumemo kot skrivno napoved našega prehajanja iz enega biološkega stanja v drugega. Ko ni samo človeško telo posoda za izjavljanje.

 

Gledamo združeno umetniško delo, estetsko celoto, občutek, zaokrožen s časom, ki daje umetnini resnost posebne vrste. Zdavnaj izgubljena funkcionalnost objektov se pred nami ponovno vzpostavi. Satelitski krožniki dobijo z razločevanjem dramsko pozicijo protagonista: Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških. Kdo je tukaj protagonist in kdo antagonist? Sam si ga moraš locirati.

 

Tudi v avtomatizmu ni ponovljenih gibov, povsod prihaja do gibalnega zamika. V strukturi izpostavljam rahle napetosti, ki definirajo dogodek kot dramo. Razgrajujejo trdovraten mit o avtomatu kot nečutečem objektu. Razpad in ponovna vzpostavitev materialnega, neme informacije, ki jih gledamo, vsebujejo estetsko vrednost. Vse to pa Gotvan proizvede z netipičnimi in negledališkimi sredstvi. 

 

V avditoriju se oblikuje stacionarni gledalec, ki s svojo notranjo montažo gleda predstavo, ki je v osnovi zelo preprosta. Šele gledalec jo lahko naredi diskurzivno. Na odru se proizvaja poziv gledalcem, da razberejo pomene, ki se mrežijo pred njim. Posneto besedilo, ki se nam oglaša iz različnih virov, pa izvaja izvrstna lingvistična preigravanja. Kot da bi prisostvovali razvoju komunikacijskih orodji. Antena v odnosu z anteno. Bela antena s črno anteno, presvetljena s projekcijsko geometrijo. Drama in konflikt se oblikujeta s pomočjo razgrajene informatike, ki lahko proizvede katastrofo vseh katastrof, dramo vseh dram, lahko pa dramatizira izgubljenost umetnika. Vse hrešči med tem, ko v dvorani mirno obdelujemo umetniške signale. Gledamo privilegirano informacijo in zvočno eksperimentiranje.

 

V finalu nastopi dramski vrh: komunikacijske tehnologije nam nanovo oblikujejo našo biološkost. Naj spomnim, biologija je besedilo, polno znakov s skritim sporočilom. Obvešča nas predvsem o tem, na kateri točki razvoja smo.

 

O.K., na ravni nacionalnih gard smo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,495
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,362
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,736
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,303
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,192
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,011
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,185
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,124
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,029
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,155