Komentar

Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

29.09.2018 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Vlado R. Gotvan   Cirkulacija/2   Stefan Doepner   Borut Savski   Marieke Sophie Werner

Foto: Nada Žgank

Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških?

Znova in znova se oblikujejo nacionalne garde, vedno bolj neposredne so. Proizvajajo nelagodje za nazaj. Ravno nacionalna kultura proizvaja potrebo po njih. Kultura vsaj polovico svojega kapitala usmerja v proizvodnjo potrebe po sami sebi. Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo. Obrambno in notranje ministrstvo sta zadolžena samo za brutalno ubijanje vsiljivih kulturnih vzorcev. Kultura varuje in brani vsa ostala minstrstva, varuje suverenost in celovitost nacionalnih kulturnih vzorcev. Kultura je nenehno v procesu oživljanja nacionalne gradnje in garde. Vsi, ki neposredno ne sodelujemo pri tem vzorčenju, ne samo da smo nepotrebni, temveč kulturo celo ogrožamo, ne da bi to hoteli. Zato se pred vami na portalu+ sprašujem, kdo potrebuje predstavo Med, cimet, rozine in čas avtorja Vlada R. Gotvana?

 

Jaz, Dragan Živadinov jo potrebujem, da bi lahko dihal, se smejal in: Naredil kratek rez, prilepil film prek filma. Pojedel pleme, pogledal stabilen element: devet je rožnatih, trije so stolpi, ki pojejo in igrajo. Trije od devetih so brez misli, izberi tri, naredi nagib, skloni se na zvočno stran. Še vedno si naklonjen, ljubeč do nemščine. Mejnik je čas, ki ga omejuje dan (moj prevod po spominu). Tako poje v predstavi iz globine trebuha iz soda Diogen iz Sinope.

 

V opusu umetnika se včasih zgodi, da najdemo v njem umetniško delo, ki je popolnoma drugačno od vseh drugih umetnin, ki jih je umetnik proizvedel za časa svojega delovanja. Včasih se zgodi, da se zaradi množice zunanjih ali notranjih okoliščin oblikuje posebno umetniško delo na poseben, a nujen način.

 

 

Sinkopiranje I.

 

V današnjem tekstu bom komentiral izvrstno, minuciozno, prav posebno umetniško delo Vlada R. Gotvana, ki sem ga predvčerajšnjim doživljal v Cirkulaciji/2 v Ljubljani. Že sama produkcijska hiša, ki je proizvedla objektno umetnino Med, cimet, rozine in čas, je posebne vrste. Zasnovana je taktično, da lahko brez večjih težav kljubuje destrukcijskim tendencam ukinjanja umetnosti s strani kulture. Cirkulacija/2 opravlja v našem mestu pomembno nalogo; operacionalizira in omogoča tehno-zvočno-robotistične umetniške zvrsti, ki jih v prejšnjem stoletju v Ljubljani ni omogočala nobena institucija. Svoje prvotno prebivališče je imela v umetniški avtonomni coni Rog, danes pa deluje v bivših prodajnih prostorih bivše Tobačne tovarne na začetku Viške ceste.

 

Predvčerajšnjim se je pred nami v Cirkulaciji/2 odigrala tehno fuga, štiriinštiridesetminutna struktura za performerko - klarinetistko, za dve ozvočeni kinetični anteni, dva notranja osvetljena zvočna stebra, rotacijski odmevni stroj, kinetični Diogenov sod in digitalni projektor. Gledali smo gledališko predstavo posebne vrste, posebne dramaturgije, ki jo je proizvedel izvrsten umetnik z izvrstnimi sodelavci. Naj jih naštejem v imenu produkcijsko-umetniškega napora, to so: Marieke Sophie Werner (performerka-klarinetistka), Stefan Doepner (robotistični objekti) in Borut Savski (zvočne instalacije).

 

 

 

 

Sinkopiranje II.

 

V predstavi smo gledali umetnikovo dramaturško potezo. Pred vami imam namen artikulirati lepe Gotvanove abstrakte. Ob tem pa moram poudariti, da sem v njegovi umetniški preteklosti videl množico lepih struktur, premišljenih prizorov, video kadrov in sekvenc ter monumentalnih scenskih volumnov (Helios in Tisnikar v Heliosu). Njegova intimna izjemnost (VR - vdor realnega) je v vseh teh letih postala njegova nežna značilnost. Predvsem zato, ker vsebuje prav posebno psihodinamiko, ki jo razumem kot njegovo avtorefleksijo, kot dobesedno branje njegovega vizualnega razkošja in nujnosti, ki jih sam nikoli ne omejuje.

 

Pred nami se je odvijala fuga!

Beseda tedna: fuga / zbežati, beg. 

 

Vlado R. Gotvan je pred desetletji študiral na Likovni akademiji ter v času študija prestopil iz polja vizualnih umetnosti v polje gledališke dogodkovnosti, obe akademiji je uspešno diplomiral. To se redko zgodi, a se zgodi, umetnik je prek tranzicijskega terena prestopil iz ene umetniške zvrsti v drugo. Takšni umetniki in njihove umetnine ponavadi kažejo potrebo po radikalnem samospraševanju. Tako se pred njimi odpre cela vrsta različnih stvarnosti, mnogomedijskih stvarnosti. To ga dela izvrstnega in ravno to je tisto, zaradi česar plačuje visoko ceno - samozatajnost.

 

 

Sinkopiranje III.

 

Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da državljani potrebujejo robotistično umetnost. Po tem kriterju je naša republika komaj, komaj etična. Saj - komaj, komaj omogoča delovanje Cirkulacije/2, kaj šele, da bi omogočila normalno postprodukcijsko igranje in oglaševanje predstav, kaj šele, da bi vzpostavila polje za didaktiko posebnih znanj, ki jih imajo Vlado R. Gotvan, Stefan Doepner, Borut Savski in Marieke Sophie Werner. Država v tem hipu umetnost le omejuje, ko pa je dobre volje, jo še ponižuje.

 

V medmedijski fugi gledamo virtuozno uprizarjanje mej utrujene tehnologije, gledamo reciklirano tehnološko stvarnost, ki je že zdavnaj opravila svoje funkcije. Postarala se je in zastarala. Umetniki pa so ji vrnili dostojanstvo, ki si ga zasluži. Ves čas nad avditorijem lebdi misel, da je razbijanje užitka pri gledalcu eno najradikalnejših orodij umetnosti.

 

 

Sinkopiranje IV.

 

Diogenov kinetični sod nam vzpostavi zunanji pogled, istočasno pa dramsko ravnotežje. Iz globine Diogenovega mehkega trebuha vre posebno besedišče: to je takrat, ko nam vsaka posamična beseda vrača svoj pogled! Oko gledališča; to je takrat, ko nam umetnina vrača pogled, ko robotično razumemo kot skrivno napoved našega prehajanja iz enega biološkega stanja v drugega. Ko ni samo človeško telo posoda za izjavljanje.

 

Gledamo združeno umetniško delo, estetsko celoto, občutek, zaokrožen s časom, ki daje umetnini resnost posebne vrste. Zdavnaj izgubljena funkcionalnost objektov se pred nami ponovno vzpostavi. Satelitski krožniki dobijo z razločevanjem dramsko pozicijo protagonista: Kdo si ti, ki se zavzemaš za reke, ptice, za migrante, za nacije žensk, ki ne potrebujejo moških. Kdo je tukaj protagonist in kdo antagonist? Sam si ga moraš locirati.

 

Tudi v avtomatizmu ni ponovljenih gibov, povsod prihaja do gibalnega zamika. V strukturi izpostavljam rahle napetosti, ki definirajo dogodek kot dramo. Razgrajujejo trdovraten mit o avtomatu kot nečutečem objektu. Razpad in ponovna vzpostavitev materialnega, neme informacije, ki jih gledamo, vsebujejo estetsko vrednost. Vse to pa Gotvan proizvede z netipičnimi in negledališkimi sredstvi. 

 

V avditoriju se oblikuje stacionarni gledalec, ki s svojo notranjo montažo gleda predstavo, ki je v osnovi zelo preprosta. Šele gledalec jo lahko naredi diskurzivno. Na odru se proizvaja poziv gledalcem, da razberejo pomene, ki se mrežijo pred njim. Posneto besedilo, ki se nam oglaša iz različnih virov, pa izvaja izvrstna lingvistična preigravanja. Kot da bi prisostvovali razvoju komunikacijskih orodji. Antena v odnosu z anteno. Bela antena s črno anteno, presvetljena s projekcijsko geometrijo. Drama in konflikt se oblikujeta s pomočjo razgrajene informatike, ki lahko proizvede katastrofo vseh katastrof, dramo vseh dram, lahko pa dramatizira izgubljenost umetnika. Vse hrešči med tem, ko v dvorani mirno obdelujemo umetniške signale. Gledamo privilegirano informacijo in zvočno eksperimentiranje.

 

V finalu nastopi dramski vrh: komunikacijske tehnologije nam nanovo oblikujejo našo biološkost. Naj spomnim, biologija je besedilo, polno znakov s skritim sporočilom. Obvešča nas predvsem o tem, na kateri točki razvoja smo.

 

O.K., na ravni nacionalnih gard smo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,612
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,395
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,277
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,190
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,744
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 577