Razkrivamo

Črni petek za slovensko diplomacijo: Porazen obisk Pahorja in Cerarja v ZDA, namiguje se celo o zaprtju ameriške ambasade v Ljubljani!

Nedavni obisk predsednika republike Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla ... oprostite, Mira Cerarja v New Yorku in Washingtonu bi moral končno prinesti streznitev za arogantno slovensko oblast: v Združenih narodih smo namreč bolj nepomembni kot kdajkoli prej, odnosi z Združenimi državami Amerike pa slabši skoraj ne bi mogli biti. Olje na ogenj ameriških zamer je dolil še Miro Cerar, ki se je sredi New Yorka sestal z iranskim zunanjim ministrom Zarifom.

05.10.2018 00:20
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Borut Pahor   Miro Cerar   Slovenija   OZN   ZDA   ITF   Washington   Iran   Elisabeth Millard   Američani   Rusija   BSF   Matthew Palmer   Ilir Meta  

Foto: Urad predsednika republike

Na sprva tako opevani slovesnosti v Washingtonu ob 20. obletnici ITF sta Cerar in Pahor zaman pričakovala visoke ameriške goste. Nikogar ni bilo. Na koncu je bila odpovedana celo konferenca za novinarje, Slovenci pa so odšli domov poklapani kot še nikoli.

Da bo Miro Cerar celo bolj problematičen zunanji minister od Karla Erjavca, si res nihče ni prestavljal niti v najhujših nočnih morah. Ali kot je sarkastično pripomnil njegov nekdanji sodelavec v kabinetu: Cerar je resda neodločen, toda ko se enkrat odloči, se odloči napačno. Ugotovitev se zdi na mestu, sploh po zadnjih dogodkih v New Yorku in Washingtonu, kamor je Cerar odšel kot spremljevalec predsednika republike Boruta Pahorja. O tej zgodbi smo poročali minuli teden v članku Predsednik Pahor v Ameriki od Poncija do Pilata: Nihče ga ne sprejme, nihče ga ne povoha (vir) in bili deležni nekaj kritik, češ da smo nesramni do predsednika in da preveč črno prikazujemo stvari. Toda resnica je - in to se je izkazalo prav v tem zadnjem tednu - še bolj neprijetna. Marsikoga bo tudi šokirala. Niti Cerar niti Pahor nista uspela ustaviti negativnega trenda, ki že skoraj desetletje spodkopava slovensko zunanjo politiko in ki državo spreminja v tretjerazredno favelo na obrobju evropske periferije. Prav odnosi z Združenimi državami Amerike so ključni indikator realne teže Slovenije v mednarodnih odnosih - in ti odnosi že osem let vztrajno nazadujejo. Že skoraj osem let ni bilo nikogar iz Slovenije uradno povabljenega v Belo hišo, število uradnih bilateralnih srečanj v tem obdobju pa ostaja tik nad lediščem - edino uradno srečanje v tem kontekstu se je na obrambnem področju zgodilo aprila letos med Andrejo Katič in Jimom Mattisom.

 

Že zaradi tega bi pričakovali, da bo Cerar spremenil strategijo svojega predhodnika in revolucionarno preusmeril slovensko zunanjo politiko. Toda v resnici nas čaka še hujši šok, ki ga je pravkar nakazal Cerar: slovenski zunanji minister se je namreč srečal s svojim iranskih kolegom Mohammadom Javadom Zarifom v okiru 73. jesenskega zasedanja OZN. Torej na ameriških tleh in v danih mednarodnih okoliščinah, ko je Donald Trump precejšen del svojega nagovora v Generalni skupščini posvetil ravno Iranu. Kaj si potemtakem lahko mislimo o slovenski diplomaciji? Da pač ne deluje ravno inteligentno. Morda je v tem bistveni problem slovenske diplomacije - da jo vodijo neinteligentni ljudje brez občutka za strateška razmerja v svetu in geopolitiko.

 

 

Za srečanje Cerarja in iranskega zunanjega ministra Zarifa posebnih razlogov ni bilo.

 

 

Kajti z Iranom nimamo omembe vrednih političnih ali gospodarskih odnosov in če poskušamo odmisliti pranje denarja v aferi Irangate, potem posebnih razlogov za takšno srečanje res ni. Prej obratno: kdor ve, kako popadljivi so Američani glede perzijske države, jih res ne bo šel dražiti z rdečo cunjo. Dejstvo je, da so Američani zaradi Irana tako besni na Cerarja, da ga nočejo več videti. Odlični poznavalec ameriške diplomacije nas je hkrati opozoril, da se gre slovenska oblast nevarno igro, kajti v Beli hiši stanuje najbolj nepredvidljivi predsednik v zadnjem stoletju, njegova soproga pa je Slovenka in najverjetneje je že spregledala slovensko politiko (kar bi lahko pojasnilo njeno rezerviranost, celo odpor do nekdanje domovine).

 

Ni izključen niti najbolj črni scenarij, po katerem bi State Department, nezadovoljen s slovensko zunanjo politiko in njenimi očitnimi prioritetami, celo demonstrativno začasno zaprl (!) veleposlaništvo v Ljubljani. Takšna poteza, ki se zdi ta trenutek docela neverjetna, ni nemogoča, nas je opozoril sogovornik. Ko smo poskušali dobiti konkretnejše podatke o tem, kaj naj bi bilo za Američane tako zelo moteče glede Slovenije, da bi lahko začeli razmišljati tudi o takšni potezi, smo dobili namig, naj poizvemo, kakšne podtalne posle se gre slovenska politika (vlada) zadnje čase z Rusi ...

 

 

Rusko partnerstvo in antiamerikanizem

 

Slovenska diplomacija je v zadnjem desetletju sistematično zanemarjala odnose z Združenimi državami, obenem pa favorizirala Rusijo in se navduševala celo nad priznanjem Palestine (zaradi česar so Izraelci letos spomladi v Ljubljano po zaupnih kanalih iz finančnega sveta poslali ostro opozorilo - ki je na koncu zaleglo). Niti antiamerikanizem oziroma prevladujoče javno razpoloženje, ki na ZDA gleda nenaklonjeno, včasih celo sovražno. Izsledki obsežne mednarodne raziskave, ki sta jo leta 2014 opravila Meridian International Center ter inštitut Gallup, so za Slovenijo dobesedno osupljivi. Spodaj so naštete države, v katerih ljudje najmanj marajo ZDA, v oklepaju pa je naveden odstotek tega "nezadovoljstva", ki bi ga v določenih primerih lahko poimenovali tudi sovraštvo:

 

1. Palestina (80%),

 

2. Pakistan (73%)

 

3. Libanon (71 %)

 

4. Jemen (69 %)

 

5. Irak (67 %)

 

6. Slovenija, Egipt (57 % )

 

7. Iran (56 %)

 

8. Tunizija (54 %)

 

Antiamerikanizem je v Sloveniji primerljiv kvečjemu s tistim v muslimanskih državah.

 

 

Črni petek slovenske zunanje politike

 

Posledice so očitne in neprijetne: Pahorjeva in Cerarjeva ameriška turneja, ki se je zaključila z obiskom Washingtona, kjer je v Centru za javno diplomacijo (del State Departmenta) potekala slovesnost ob 20. obletnici Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min - ITF (organiziralo jo je slovensko veleposlaništvo v ZDA), se je končala z dolgimi nosovi. Iz predsedniškega urada lahko še tako zavijajo novico v celofan, toda dejstvo je, da se slovesnosti in odprtja razstave z ameriške strani ni udeležil praktično nihče. Najvišja državna funkcionarka je bila, kot smo točno napovedali, namestnica pomočnika državnega sekretarja, se pravi gospa, ki namešča pomočnika državnega sekretarja Pompea. Na slovesnosti ni bilo niti tako zelo pričakovane senatorke slovenskega rodu Amy Klobuchar. Poparjena slovenska delegacija je prisostvovala dogodku, na katerem ni bilo niti 50 ljudi, predhodno napovedana konferenca za medije v NPC (National Press Center) pa je bila odpovedana, ko se je razvedelo, da na njej ne bo skoraj nobenega (tujega) novinarja - razen dopisnikov slovenskih medijev.

 

Da gre za dejansko "črni petek" v zgodovini slovenske diplomacije, je več kot očitno, pa naj Mladika in Urad predsednika republike to poskušata še tako prikriti. To, da je Borut Pahor v Združenih narodih "ob robu zasedanja" popil kavo s predsednikoma Islandije in Švice ter premierjem Kosova, verjetno ni za Nobelovo nagrado. Fototermin s turškim avtokratom Erdoganom prav tako ne more odtehtati številnih zaprtih vrat. Še manj pa je - glede na večletne tenzije v odnosih med Evropsko komisijo in Turčijo - smiselno govoriti o tem, da sta "Slovenija in Turčija od leta 2011 strateški partnerici", kot je zapisal Pahorjev urad in dodal, da naj bi slovenski predsednik na srečanju z Erdoganom "izrekel podporo evropski perspektivi Turčije". Bržkone zgolj v svojem imenu?

 

 

Kje si Pahor izbira prijatelje, med demokrati ali samodržci? Na sliki s turškim humanistom Erdoganom.

 

 

Še nekaj "drobnih" spodrsljajev ...

 

Še nekaj kamenčkov v mozaiku slovenske diplomatske suicidarnosti moramo omeniti. Gre za "incidente", o katerih slovenska javnost še ni bila obveščena. Pred kratkim sta denimo zakonca Knavs, torej starša ameriške prve dame, želela obiskati domačo Sevnico. Američani so prosili slovensko vlado, če jima lahko zagotovi diskretno varovanje. Slovenska stran je prošnjo gladko zavrnila. Argumenta za takšno potezo ne najdemo, pa če ga iščemo s povečevalnim steklom.

 

Svojevrstni faux pas se je zgodil tudi na nedavnem blejskem strateškem forum (BSF). Pravzaprav dva: prvi je povezan s tretmajem Matthewa A. Palmerja, najvišjega predstavnika State Departmenta na tej konferenci, ki so ga gostitelji praktično ves čas ignorirali - pa čeprav je Palmer vsaj tako pomemben kot Elisabeth Millard, edina funkcionarka State Departmenta, ki se je udeležila slovesnosti ob 20. obletnici ITF minuli petek v Washingtonu, kjer je imel nagovor predsednik Pahor.

 

Drugi spodrsljaj, ki prav tako ne bo minil brez posledic, se tiče izbire osrednjega gosta na letošnjem blejskem forumu. Na koncu je bil to Michel Barnier, glavni evropski pogajalec za brexit, toda prvotno je bil povabljen albanski predsednik Ilir Meta. Lahko si predstavljate, kako so bili Albanci užaljeni, ko so jih Slovenci tik pred zdajci - nonšalantno, kot so vajeni, ko gre za "Balkance" - obvestili, da Meta ne bo osrednji gost.

 

Mimogrede, albanski lobi v Združenih državah je izjemno vpliven.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
0
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
9
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
16
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104