Komentar

Homagge nadrealistu: Stevan Živadinović - Vane Bor

Koliko incidentov in konfliktov, koliko nepotrebne energije je bilo potrošene v stilnih bojih prejšnejga stoletja, da bi na koncu stilnih intervalov čezčasje razstavilo različne umetniške smeri v skupnem prostoru, enega poleg drugega. Tako so danes v Muzeju sodobne umetnosti (MSUB) v Beogradu, ki je bil sramotno zaprt skoraj celo desetletje, skupaj razstavljeni balkanski zenitisti (1921-1926) in beograjski nadrealisti (1922 -1932), četudi so si bili v času svojega delovanja popolnoma nasprotni.

07.10.2018 00:23
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Stevan Živadinović   Vane Bor   fotogram   Muzej sodobne umetnosti   Beograd   Koča Popović   Marko Ristić   Pariz   Sorbona   L'impossible

Vane Živadinović Bor se ni mogel odločiti, ali lahko kot nadrealist pristane na to, da so njegovi fotogrami samo spodletele fotografije ali nadresničnost, saj so slike stvarnosti odvisne le od stopnje naše paranoje.

To, kar berete, je zapoznel komentar po mojem ogledu Muzeja savremene umetnosti (MSUB) v Beogradu. Komentar je sicer prekratka literarna oblika, da bi lahko v njem podrobno opisal kontekst konflikta med zenitisti in nadrealisti. Brez konteksta pa se pišejo samo sramotilni spisi. Še dobro, ker komentiram samo tisto, kar me navdušuje.

 

Z velike časovne distance gledam v Pariz, v presenečenega mlajšega moža, ki stoji pred kulturnim središčem Georges Pompidou, skoraj nič ali zelo malo sem mu podoben. To je moralo biti leta 1989, v času, ko se bo ravnokar začela širiti po Balkaniji žolta žveplena sramota. Mlajši mož, ki bi lahko bil jaz, se je vračal iz Londona prek Pariza v Ljubljano, ko se je v dopoldanskih urah znašel pred pariškim Boburjem. Na zahodni strani razstavne zgradbe je bil razpet velik transparent: Fotogrami, nadrealist Živadinović. Kdo? Nadrealist Živadinović, Vane Živadinović Bor. Seveda sem ime Vane Bor hitro povezal z beograjsko umetniško revijo Anti-zid (1932) in z Markom Ristićem. Sredi pariške stvarnosti, ki mi ni bila nikoli blizu, sem prvič pomislil, da za tem imenom in priimkom stoji realna in ne izmišljena oseba. Le Marko Ristić in Koča Popović sta imeni, ki sem ju povezoval z revijo Nemogoče - L'impossible. Živadinovića ne. Mogoče je celo še živ?

 

 

Vane Bor, Fotogram (1928)

 

 

Da, bil je še živ, štiri leta je še živel, umrl je leta 1993. Pred tem je desetletja preživel v Oxfordu. Razstava je bila za razmerja, ki vladajo v Boburju, majhna, a izjemna. Takrat so pariški in svetovni javnosti prvič pokazali njegove fotograme, ki jih je Vane Živadinović Bor leta 1928 razvijal v neposrednem dialogu z nadrealisto Man Rayem. Svoje fotograme je razvijal v beograjski fotografski temnici skupaj z nadrealistom Markom Ristićem. Kot študent pariške Sorbone, kjer je študiral pravo, je podobno kot Koča Popovič (Načrt za fenomenologijo iracionalnega) preživljal svoj pariški čas v nadrelistični centrali.

 

Nadrealizem je dadaizem, dosežen z drugimi sredstvi!

 

Tako mi je ime in umetniško delo dr. Vaneta Živadinovića Bora, ne glede na to, da sem bil vedno zadržan do nadrealistične umetnosti, postalo zelo pomembno. Od pariške razstave naprej ga nosim v svojem vademecumu. Nadrealisti niso bili nikoli moj umetniški izbor, ne po sorodnosti stilnega izraza, ne po metodi, toda tisto dopoldne sem bil ponosen na svoje zgodovinsko izhodišče: na Ljubljano, na Zagreb, Beograd, Skopje, Sofijo. Bil sem ponosen na svojo Balkanijo. Komično, a je bilo tako!

 

Fotografija je bila na začetku prejšnjega stoletja v umetnosti nov mehanski in kemijski jezik, čeprav je bila do takrat prisotna že skoraj celo stoletje.

 

Fragmenti in dokumenti o Vanetu Živadinoviću Boru:

 

- Od leta 1914 do leta 1918 so ga kot otroka premestili zaradi prve svetovne vojne v Nico. To je bil čas, ko je bil cel svet proti celemu svetu.

 

- Pri devetnajstih letih, leta 1927, odide iz Beograda študirat v Pariz. V celem študijskem obdobju se je družil z Bretonovimi nadrealisti. V tistem času vlada v Parizu načelna politična koalicija med nadrealisti in komunisti, kar je bil neposreden odgovor na nenačelno koalcijo med fašisti in futuristi. Ta model sorbonske kulture se je prenesel na njene beograjske študente.

 

 

Vane Bor, Alge (1928)

 

 

- V tistem času se je Vane Živadinović Bor prepustil raziskavam iracionalnega. Že leta 1928 je začel razvijati svoje fotograme. Za razliko od fotografij se fotograme ne izdeluje s fotoaparatom, temveč jih umetnik procesira neposredno na občutljivem fotografskem papirju. Tako ni več v ospredju fotokamera, temveč svetloba sama, pomemben postane kontrast beline in črnine, svetlobe in teme. Za razliko od vseh ostalih naderalistov ni uporabljal umetniške metode: avtomatizma. V svojo umetnost je uvedel urejeno procesualnost samo zato, da bi lahko razvijal svoj vzporedni svet slučajev, zaokrožen v procesualnosti. Zapiše: Režiram slučaj! Kinetiziram fotograme, želim, da postanejo gledalcem gibljiva informacija o svetlobi.

 

- Leta 1930 je izšla revija Nemoguče - L'impossible. Beograjska nadrealistična centrala je delovala kot skupina neverjetno talentiranih individualcev.

 

- Leta 1931 si je začel dopisovati s Salvadorjem Dalijem. Dopisovanje je trajalo nekaj let. Tako kot sta se Salvador Dali in Antonin Artaud odmaknila od nadrealizma zaradi ideoloških razlogov, tako se je tudi Vane Živadinović. Uprli so se generalnim sekretarjem nadrealizma. Komunisti so postali kabalisti. Toda Živadinović se ni nikoli odrekel nadrealistični ideji. Zanj je bil kljub vsemu nadrealizem veličastna zgradba psihoanalitskega modernizma.

 

- Leta 1932 je objavil svoje fotograme v umetniški reviji Anti-zid, objavljal je tudi tekste o filmu v časopisu Politika. Proizvajal je fotomontaže prikritih spolnih gonov.

 

- Leta 1934 je napisal Uvod v kritiko filma v reviji Danas, ki jo je urejal Miroslav Krleža. Do druge svetovne vojne je občasno živel v santoriju Vrnjci v Vrnjački Banji, ki je bil v lasti njegovega očeta in matere.

 

- Leta 1941 je Vanetov prijatelj, nadrealist Koča Popović, postal komandant prve proletarske brigade.

 

- Leta 1944 je iz neznanih razlogov ilegalno emigriral v Anglijo. Preselil se je v London.

 

- V petdesetih letih so nadrealisti zelo pogumno branili umetniško avtonomijo pred proletarsko ideološko nomenklaturo, katere del so bili. To je bil čas, ko se je socialna in nadrelistična umetnost povezovala. Večina nadrealistov je ostala zvesta internacionalistični, komunistični skupnosti. Toda neusmiljeno se je izživljala nad zenitisti!

 

- Vane Živadinović Bor se je leta 1975 preselil iz Londona v Oxford, kjer je živel do konca svojih dni. David Elliott, direktor muzeja moderne umetnosti v Oxfordu, je bil natančno seznanjen z umetniškim delom Vaneta Živadinovića Bora.

 

 

***

 

Njegovi fotogrami so bili v funkciji čistega avantgardnega izraza, bili so izraz njegovega eksperimentalnega duha: izražali so nadrealistično izginjanje predmetnosti. Serialnost in procesulanost pa je vzpostavil že pred nastankom konceptualne umetnosti. Nepremični fotogrami so postali potencialno kinetični. S svetlobo je presvetljeval transparentne materiale; sladkor, steklo ali led, ki so nam z novo tehnologijo zgradili novo stvarnost. Da, zavzemal se je za nemogoče, kajti umetnost je najprej poskus vsega, kar je mogoče v imenu nemogočega.

 

Vane Živadinović Bor se ni mogel odločiti, ali lahko kot nadrealist pristane na to, da so njegovi fotgorami samo spodletele fotografije ali nadresničnost, saj so slike stvarnosti odvisne le od stopnje naše paranoje. Vane je leta 1991 videl razpad Balkanije, dve leti kasneje je umrl.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,548
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,609
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,470
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,863
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,349
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,483
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,233
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 888
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,105