Razkrivamo

Pol leta obveznega ženskega spola: Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve je smešno

Prihodnji četrtek bo minilo natanko pol leta od sprejetja dokumenta Delovne skupine za pripravo predloga o občutljivi rabi jezika v dokumentih Filozofske fakultete, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Ker je odločitev vodstva te fakultete vzbudila izjemno, zlasti pa kritično pozornost javnosti, je po pol leta nastopil čas za pregled učinkov tega "ukrepa".

18.10.2018 19:09
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   spol   podčrtaj   transspolnost   Milica Antić Gaber   Roman Kuhar   Marko Marinčič   ženski slovnični spol   slovenščina   Filozofska fakulteta   Univerza v Ljubljani   Fakulteta za družbene vede

Foto: www.fmf-slovenija.si

Zaradi načina sprejetja odločitve in strokovnih kritik menim, da je treba odločitev Senata Filozofske fakultete preklicati in pravilnike pisati v moškem slovničnem spolu.

Po mojih informacijah odločitev Filozofske fakultete na položaj slovenskih žensk ni imela nobenega vpliva. Po spremljanju medijskih odmevov opažam vpliv ukrepa na ugled naše institucije; zelo verjetno se mi zdi, da z njim morebitne študente odvračamo od vpisa. Številnim bodo starši rekli: "Izogibaj se te scene, pojdi rajši v sosednjo hišo. Na strojništvo. Če pa že greš na Filofaks, se vpiši tja, kjer časa ne zapravljajo s tem, da v pravne akte montirajo dvoumja." (vir).

 

Javnost je odločitev o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol sprejela zelo kritično, s študenti in drugimi pa medijske odzive zbiramo na spletni strani Wikiverze (vir). Od 27. maja do 30. septembra smo o odločitvi Senata Filozofske fakultete v medijih zbrali 63 prispevkov, presenetljivo pa med njimi ni niti enega odziva dr. Milice Antić Gaber, predsednice Delovne skupine za pripravo predloga o občutljivi rabi jezika v dokumentih Filozofske fakultete. Zdi se prav neverjetno, da je 6. junija, na dan, ko so bili o tej temi objavljeni najmanj štirje prispevki, Antić Gabrova kot predsednica Delovne komisije in pobudnica sklepa Senata Filozofske fakultete v Delu tožila, "da smo politiko kot profesijo v javnem diskurzu močno degradirali". (vir).

 

O problemu degradacije Filozofske fakultete na še eno aktivistično institucijo Milica Antić Gaber torej ni govorila, je pa senator Marko Marinčič opozoril na naslednje: "Odločitev je bila /… / sprejeta na hitro, brez vsakršne resne razprave. Delovna skupina se je sestala enkrat, senat pa je odločal pod točko 9 in v časovni stiski." (vir).

 

O okoliščinah sprejemanja predloga sem pisala tudi v svojem članku na portalu+ (vir). Ponovno želim poudariti, da je od sestanka Delovne skupine do sprejetja predloga minil samo en teden, zato na oddelkih o tem sploh nismo razpravljali. Zaradi načina sprejetja odločitve in strokovnih kritik – oglasili so se npr. Kozma Ahačič (vir), Franc Marušič (vir), Janez Dular (vir), Tatjana Marvin (vir), zelo tehtno tudi študenti (vir) – menim, da je treba odločitev Senata Filozofske fakultete preklicati in pravilnike pisati v moškem slovničnem spolu. Na spornost postopka in odločitve sem opozorila tudi dekana Filozofske fakultete Romana Kuharja in ga vprašala, ali namerava Senat FF o ukrepu ponovno odločati. Dekanov odgovor sem prejela 6. oktobra 2018, ker pa je razprava potekala javno – o njej so bili obveščeni člani Oddelka za slovenistiko – sva se z urednikom portala+ odločila, da ga objavim:

 

"Večkrat sem tudi že pojasnil, kako deluje senat kot predstavniško telo in kako je senat oblikoval delovno skupino in z večino potrdil njen predlog, zato predvidevam, da so te stvari zdaj jasne in da je jasna tudi vloga senatorjev v odnosu do oddelkov."

 

Za dekana so torej "stvari zdaj jasne" in tudi dokončne. Kritik v medijih ne sprejema, o okrnjenem ugledu fakultete zaradi nepremišljenega sklepa brez javne razprave pa ne razmišlja. Kaj lahko torej pričakujemo na za napovedani okrogli mizi, ki bo prihodnji teden? Pol leta po sprejetju jezikovnega dekreta bomo kritiki dobili besedo, ki pa ne more ničesar spremeniti. Spletni komentatorji bodo spet pisali o zapravljanju časa na Filozofski fakulteti in imeli bodo prav. Zavedam se brezupnosti svojega početja, kljub temu pa se bom okrogle mize udeležila in obsodila strokovno neutemeljeno ter postopkovno sporno spreminjanje jezika v imenu domnevno napredne ideologije. Naša resničnost postaja vse bolj podobna uprizoritvi britanske skupine Monty Python:

 

 

 

 

Na Filozofski fakulteti izobražujemo tudi učitelje

 

Zavedati se moramo, da na Filozofski fakulteti izobražujemo tudi učitelje in da bodo tak jezik čez nekaj let poučevali v šoli. Opažam, da se želi ustvariti vtis, da je senatorkino vprašanje, "zakaj mora biti kot ženska v pravilnikih FF nagovorjena vedno le v eni opombi pod črto" (vir), odkrilo družbeni problem, ki potrebuje jezikovno intervencijo.

 

Znova je oživela ideja o uvajanju podčrtaja. Dekan v zgoraj omenjenem e-sporočilu namreč piše, da se je srečal "s Kozmo Ahačičem, ki meni, da bi bila boljša rešitev uporaba podčrtajev oziroma izpeljanka le-tega". O podčrtaju sem na portalu+ pisala 12. aprila 2018 (vir) in ga zaradi "zapletenosti in nedorečenosti – tak način je omejen samo na pisno sporazumevanje" zavrnila.

 

Znate na glas prebrati Povabili_e so ga_jo k sodelovanju?

 

 

Grožnja s smrtjo

 

V medijih je bil 19. junija 2018 objavljen prispevek o tem, da so dekanu Filozofske fakultete Romanu Kuharju zaradi pravilnikov v ženski obliki grozili s smrtjo (vir). Grožnje nosilcem javnih funkcij so nesprejemljive, zato sem dekana vprašala, ali je grožnjo s smrtjo prijavil policiji in kako je ta ukrepala. Dekanov odgovor:

 

Grožnje, ki sem jo dobil, nisem prijavil, ker sem presodil, da je nekdo, ki me naslovi s 'prekleti peder' in mi nato pove, da bom kmalu visel na vislicah, kaznovan že s svojim omejenim mentalnim horizontom. Ne bojim se ljudi, ki sovražna in izključujoča sporočila pošiljajo prek spleta, skriti za izmišljenimi imeni. Morda bi kdo v moji situaciji presodil drugače in morda bi tudi sam kdaj ravnal drugače, a to je moja zasebna stvar in vam je pravzaprav nisem dolžan pojasnjevati.

 

 

Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete in sodelavec Mirovnega inštituta. (Foto: Mirovni Inštitut)

 

 

Novica o grožnji s smrtjo zaradi pravilnikov je bila objavljena na najbolj gledani slovenski televiziji POP TV, o njej je 6. julja letos pisala Mladina (vir) in sprožila razpravo o sovražnem govoru in nestrpnosti. Menim, da take javne izjave niso zasebna stvar in da je grožnje treba prijaviti policiji, da jih razišče. Upam, da se bo dekan za prijavo odločil še pred jesenskim nadaljevanjem polemike in da bo policija pošiljatelja odkrila. Anonimno poslana grožnja je namreč lahko tudi provokacija, katere namen je težišče razprave premakniti stran od jezikoslovnih argumentov in nasprotnike odločitve Senata Filozofske fakultete predstaviti kot nestrpneže in agresivneže.

 

 

Jezikovne spremembe zaradi ranljivih skupin

 

Jezikoslovne raziskave potrjujejo, da pri raznospolnih referencah in poimenovanjih zanje oblike za moški spol vključujejo, oblike za ženski spol pa izključujejo. Sklicevanje na ranljive skupine, v imenu katerih vodstva fakultet uvajajo spremembe, pri tem pa ne upoštevajo zaposlenih in študentov (na Fakulteti za družbene vede so sklep sprejeli brez podpore študentov (vir), je neprepričljivo.

 

Ne strinjam se z ideologijo, ki ljudi deli na dve skupini – na zatirane ženske in zatirajoče moške – ali govori o poljubnem številu spolov; New York je leta 2016 priznal 31 spolov (vir), Facebook jih ponuja 71 (vir). Ne verjamem v skupinsko identiteto in ne strinjam se s tem, da se samooklicanim izbrancem podeljuje pravica, da govorijo v imenu celih skupin. Novinar Vasja Jager v Mladini to pravico podeli senatorki Filozofske fakultete:

 

"Navsezadnje pa sklep številka 41 senata Filozofske fakultete izhaja iz jasno izražene potrebe, ki jo je v imenu profesoric in študentk artikulirala ena izmed njegovih članic. To je potreba po preseganju neenakopravnosti, ki je institucijo obvladovala celo stoletje in iz katere izhaja velik del krivic kapitalistične ureditve." (vir)

 

Omenjenemu novinarju in neimenovani senatorki zagotavljam, da znamo docentke, profesorice in študentke Filozofske fakultete svoje potrebe same artikulirati in da ne čutimo potrebe po tem, da bi kdo govoril v našem imenu. Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve in trditev, da spadajo oznake spolne identitete "med osnovne kategorije, ki si jih je kapitalizem izmislil, da je z njimi upravičil nadvlado svojih elit", delujeta smešno; pričakovanje, da bodo jezikovni dekreti izboljšali položaj žensk v družbi, pa naivno.

 

Ugotavljam, da temelji celotna debata o slovničnem spolu na sprenevedanju, kajti to, da moške slovnične oblike vključujejo tudi osebe ženskega spola, nam vsak dan dokazujejo besedila. Ali pa katera od mojih kolegic verjame, da bodo nova habilitacijska pravila za profesorje veljala samo za njihove moške kolege (vir)?

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Izražajo pa mnenje uredništva portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
0
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
9
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
16
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104