Komentar

85 let Velike lakote v Ukrajini: Nepriznavanje "holodomora" je enako nemoralno kot zanikanje holokavsta

Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote, je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. Ukrajinski narod se je primoran ne le braniti pred vojaško agresijo okupacijske države Rusije in se boriti za svojo neodvisnost, ozemeljsko celovitost in evropsko prihodnost, temveč se mora zoperstavljati posledicam kremeljske vseobsežne informacijske vojne. Agresor ponovno gradi propagandni zid za prikrivanje svojih zločinov. Zato danes, natanko tako kot pred 85 leti, Ukrajina potrebuje besede resnice, da bo svet vedel za tiste posledice in človeške žrtve, ki jih je povzročila nezakonita politika Kremlja.

22.10.2018 20:02
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Holodomor   Velika lakota   Ukrajina   Sovjetska zveza   Stalin   genocid   Raphael Lemkin   OZN   komunizem   zločin   Anne Applebaum   James Mace   Robert Conquest  

Holodomor je bil nadvse krut zločin proti človečnosti v letih 1932 in 1933, za posledicami katerega je bilo po raznih ocenah umorjenih 7 do 10 milijonov prebivalcev ukrajinskega podeželja. Izvršen je bil v obliki namerno in umetno organizirane lakote.

Neustavljivo se vrti kolo zgodovine in smo že tik pred petinosemdeseto obletnico Holodomora (Gladomora), namerno povzročene lakote, ki, če ni največja, potem je daleč najhujša grozota v zgodovini ukrajinskega naroda. Ukrajina je nedvomno država duhovno močnega in neodvisnega naroda, ki mu je uspelo preživeti v pogojih in okoliščinah ene najgrozovitejših humanitarnih katastrof človeštva – v času Holodomora (Gladomora), ki ga je načrtno organiziral stalinski režim s ciljem zadušitve ukrajinskega narodnoosvobodilnega gibanja in fizičnega uničenja kmetovalcev kot širše socialne skupine prebivalstva.

 

Hud in nadvse krut zločin proti človečnosti v letih 1932 in 1933, za posledicami katerega je bilo po raznih ocenah umorjenih 7 do 10 milijonov prebivalcev ukrajinskega podeželja, je bil izvršen v obliki namerno in umetno organizirane lakote, poleg tega pa je bilo to grozodejstvo dolgo vrsto let povsem zamolčano. Komunistični režim se je na vse pretege trudil, da ne le prikriva resnico o Holodomoru v Ukrajini, temveč si je močno prizadeval, da bi spomin nanj uničil za vekomaj. Ni bilo izredno nevarno le to, da bi se v medijih na to temo karkoli objavilo, temveč je bilo nevarno že samo bežno omenjanje tega dogodka v zasebnem pogovoru. Vsakršna neprevidna omemba je lahko človeka stala življenja. Toda ne glede na vse preteče nevarnosti so tudi v tistih najhujših časih obstajali ljudje, ki so se zavedali odgovornosti do svojih zanamcev in niso mogli molčati o posledicah te globalne tragedije.

 

 

 

 

Posamezni tujci, ki so obiskali z "železno zaveso" zakrito  Ukrajino, prevzeto z najhujšo lakoto, so v objavah svojih člankov posredovali svetu resnico o zločinu, ki je terjal na milijone človeških žrtev. V Ukrajini takim junakom pravimo, da so Ljudje resnice, ker so delali vse, kar so lahko in kar je bilo takrat mogoče, da bi mednarodna skupnost dobila popolno predstavo o tedanji grozi, ki se je odvijala na izredno bogati in plodni ukrajinski zemlji. 

 

Priznani izvedenec na področju kazenskega prava Raphael Lemkin, ki ga poznamo kot "očeta" Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida, sprejete 9. decembra 1948, je prvi opisal in utemeljil pojem "genocid" ter preprečljivo dokazal, da je bil Holodomor v Ukrajini klasični primer genocida. Če si skupaj zastavimo vprašanje, zakaj le so si omislili genocid, potem je odgovor na to vprašanje več kot očiten. Že omenjeni Lemkin je dejal, da je "Ukrajinec, že tako ali drugače odvisen od Moskve, zavračal kolektivizacijo in se raje odločal za deportacijo ali celo smrt … Prav kmetje pa so bili varuhi tradicij in izročil narodnoosvobodilnega duha in gibanja Ukrajine. Orožje, ki so ga uporabili zoper njih, pa je bilo zagotovo zanje najbolj grozovito in najhujše - pomor z lakoto"

 

Članek Raphaela Lemkina z naslovom "Sovjetski genocid v Ukrajini" je bil 20. novembra 2015 dodan v Rusiji na Federalni seznam gradiva z ekstremistično vsebino.

 

 

***

 

James Mace, še en znani raziskovalec Holodomora, je podal točen zaključek, da je Stalin strmel k "uničenju kmetovalcev, ukrajinskih intelektualcev in izobražencev, ukrajinskega jezika, ukrajinskega duha, ukrajinske kulture in ukrajinske zgodovine, uničenju Ukrajine kot takšne".

 

"Ena četrtina celotnega kmečkega prebivalstva, moški, ženske in otroci so umrli ali bili na robu smrti. Ostali ljudje so bili tako uničeni in izmučeni, da niso imeli niti trohice moči, da bi pokopali svoje umrle najbližje, svojce in sosede", je zapisal Robert Conquest, eden najbolj znanih raziskovalcev Holodomora, avtor odmevne knjige z naslovom Žetev žalosti.

 

 

 

Svetovno priznana zgodovinarka, ameriška novinarka, prejemnica Pulitzerjeve nagrade Anne Applebaum je med svojim obiskom v Kijevu, ko je luč sveta zagledala njena nova knjiga z naslovom Rdeča lakota: Vojna Stalina zoper Ukrajino, poudarila: "Zgodovina Holodomora je tragedija, toda zgodovina Ukrajine ni tragedija. Ne glede na milijone umorjenih v času vojne Stalina zoper Ukrajino je vaša država na zemljevidu sveta." 

 

"Čistke, aretacije, umori in likvidacije ukrajinskih zgodovinarjev, pisateljev, umetnikov, glasbenikov" so bile za Ukrajino uničujoče. "Ljudje, ki so bili domoljubi in sanjali o svoji lastni državi, ki bi lahko svoje domoljubje in entuziazem prenesli na svoje nove rodove, so bili iztrebljeni", piše v svoji knjigi Anne Applebaum. 

 

Tovrstna politika totalitarnega stalinskega režima je predstavlja zločin proti človečnosti in prav takšna definicija v popolnosti ustreza določbam Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida, sprejete s sklepom generalne skupščine OZN 9. decembra 1948. Velja poudariti, da je Holodomor ukrajinskega naroda doslej priznalo za genocid 16 držav z ratifikacijo ustreznih dokumentov na ravni svojih parlamentov, 9 držav je te aktivnosti izvedlo na ravni regij, medtem ko je 8 držav sprejelo resolucije o spominu na žrtve Holodomora. 

 

Januarja 2006 je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) obsodila namerno povzročeno v letih 1932 in 1933 lakoto - Holodomor - v Ukrajini kot zločin komunističnega režima, nato pa 28. aprila 2010 PS SE sprejela Resolucijo 1723 (2010) o spominu na žrtve Velike Lakote (Holodomor) v Sovjetski zvezi. V Resoluciji je navedeno, da so v Ukrajini, ki je najbolj nastradala, kmetje doživeli še posebej Veliko Lakoto, na milijone kmetov je umrlo zaradi lakote, ki je bila posledica prisilne "kolektivizacije" in izrecne prepovedi zapuščanja zajetih od lakote področij, ter prav tako zaradi prisilnega odvzema vsakega zrna žita, vsakršne hrane in živil. 

 

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je odločno obsodila kruto politiko stalinskega režima in jo označila za zločin proti človečnosti, ki je terjal smrt milijonov nedolžnih ljudi. Evropski parlament je 23. oktobra 2008 sprejel resolucijo, s katero je namerno povzročeno v Ukrajini lakoto - Holodomor priznal za zločin zoper človečnost.

 

Vsi sprejeti dokumenti so dokaz enotnosti svetovne skupnosti v njenih prizadevanjih za ugotavljanje pravičnosti in z namenom, da se v prihodnje prepreči nastanek podobnih umetno organiziranih katastrof. 

 

Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote, je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. Ukrajinski narod se je primoran ne le braniti pred vojaško agresijo okupacijske države Rusije in boriti za svojo neodvisnost, ozemeljsko celovitost in evropsko prihodnost, temveč se mora zoperstavljati posledicam kremeljske vseobsežne informacijske vojne. Agresor ponovno gradi propagandni zid za prikrivanje svojih zločinov. Zato danes, natanko tako kot pred 85 leti, Ukrajina potrebuje besede resnice, da bo svet vedel za tiste posledice in človeške žrtve, ki jih je povzročila nezakonita politika Kremlja.

 

Nujno potrebno je slediti primeru informacijske prosvetne dejavnosti tistih ljudi, ki so o Holodomoru razkrili resnico, saj danes svetovna družba ne sme le od daleč spremljati te tragedije mednarodnih razsežnosti, temveč se je dolžna ustrezno odzvati in se spomniti tistih ljudi, ki so s svojimi življenji plačali ceno za svojo pravico do svobodnega obstoja naroda in za boj zoper komunistični režim.

 

Ukrajina se iskreno nadeja mednarodne podpore za priznanje Holodomora kot genocida, storjenega nad ukrajinskim narodom, ker se Ukrajinci, tako kot v 30. letih 20. stoletja, danes tudi v 21. stoletju borijo za svojo pravico za neodvisni in dostojni obstoj sebe kot naroda. Prepričan sem, da je nepriznanje Holodomora prav tako nemoralno kot zanikanje Holokavsta. Naš skupen spomin na zločine v preteklosti pomeni jamstvo, da se takšna grozodejstva nikoli več ne ponovijo v prihodnosti!

 

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,609
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,393
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,276
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,189
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,742
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,064
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 886
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 608