Komentar

85 let Velike lakote v Ukrajini: Nepriznavanje "holodomora" je enako nemoralno kot zanikanje holokavsta

Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote, je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. Ukrajinski narod se je primoran ne le braniti pred vojaško agresijo okupacijske države Rusije in se boriti za svojo neodvisnost, ozemeljsko celovitost in evropsko prihodnost, temveč se mora zoperstavljati posledicam kremeljske vseobsežne informacijske vojne. Agresor ponovno gradi propagandni zid za prikrivanje svojih zločinov. Zato danes, natanko tako kot pred 85 leti, Ukrajina potrebuje besede resnice, da bo svet vedel za tiste posledice in človeške žrtve, ki jih je povzročila nezakonita politika Kremlja.

22.10.2018 20:02
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Holodomor   Velika lakota   Ukrajina   Sovjetska zveza   Stalin   genocid   Raphael Lemkin   OZN   komunizem   zločin   Anne Applebaum   James Mace   Robert Conquest  

Holodomor je bil nadvse krut zločin proti človečnosti v letih 1932 in 1933, za posledicami katerega je bilo po raznih ocenah umorjenih 7 do 10 milijonov prebivalcev ukrajinskega podeželja. Izvršen je bil v obliki namerno in umetno organizirane lakote.

Neustavljivo se vrti kolo zgodovine in smo že tik pred petinosemdeseto obletnico Holodomora (Gladomora), namerno povzročene lakote, ki, če ni največja, potem je daleč najhujša grozota v zgodovini ukrajinskega naroda. Ukrajina je nedvomno država duhovno močnega in neodvisnega naroda, ki mu je uspelo preživeti v pogojih in okoliščinah ene najgrozovitejših humanitarnih katastrof človeštva – v času Holodomora (Gladomora), ki ga je načrtno organiziral stalinski režim s ciljem zadušitve ukrajinskega narodnoosvobodilnega gibanja in fizičnega uničenja kmetovalcev kot širše socialne skupine prebivalstva.

 

Hud in nadvse krut zločin proti človečnosti v letih 1932 in 1933, za posledicami katerega je bilo po raznih ocenah umorjenih 7 do 10 milijonov prebivalcev ukrajinskega podeželja, je bil izvršen v obliki namerno in umetno organizirane lakote, poleg tega pa je bilo to grozodejstvo dolgo vrsto let povsem zamolčano. Komunistični režim se je na vse pretege trudil, da ne le prikriva resnico o Holodomoru v Ukrajini, temveč si je močno prizadeval, da bi spomin nanj uničil za vekomaj. Ni bilo izredno nevarno le to, da bi se v medijih na to temo karkoli objavilo, temveč je bilo nevarno že samo bežno omenjanje tega dogodka v zasebnem pogovoru. Vsakršna neprevidna omemba je lahko človeka stala življenja. Toda ne glede na vse preteče nevarnosti so tudi v tistih najhujših časih obstajali ljudje, ki so se zavedali odgovornosti do svojih zanamcev in niso mogli molčati o posledicah te globalne tragedije.

 

 

 

 

Posamezni tujci, ki so obiskali z "železno zaveso" zakrito  Ukrajino, prevzeto z najhujšo lakoto, so v objavah svojih člankov posredovali svetu resnico o zločinu, ki je terjal na milijone človeških žrtev. V Ukrajini takim junakom pravimo, da so Ljudje resnice, ker so delali vse, kar so lahko in kar je bilo takrat mogoče, da bi mednarodna skupnost dobila popolno predstavo o tedanji grozi, ki se je odvijala na izredno bogati in plodni ukrajinski zemlji. 

 

Priznani izvedenec na področju kazenskega prava Raphael Lemkin, ki ga poznamo kot "očeta" Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida, sprejete 9. decembra 1948, je prvi opisal in utemeljil pojem "genocid" ter preprečljivo dokazal, da je bil Holodomor v Ukrajini klasični primer genocida. Če si skupaj zastavimo vprašanje, zakaj le so si omislili genocid, potem je odgovor na to vprašanje več kot očiten. Že omenjeni Lemkin je dejal, da je "Ukrajinec, že tako ali drugače odvisen od Moskve, zavračal kolektivizacijo in se raje odločal za deportacijo ali celo smrt … Prav kmetje pa so bili varuhi tradicij in izročil narodnoosvobodilnega duha in gibanja Ukrajine. Orožje, ki so ga uporabili zoper njih, pa je bilo zagotovo zanje najbolj grozovito in najhujše - pomor z lakoto"

 

Članek Raphaela Lemkina z naslovom "Sovjetski genocid v Ukrajini" je bil 20. novembra 2015 dodan v Rusiji na Federalni seznam gradiva z ekstremistično vsebino.

 

 

***

 

James Mace, še en znani raziskovalec Holodomora, je podal točen zaključek, da je Stalin strmel k "uničenju kmetovalcev, ukrajinskih intelektualcev in izobražencev, ukrajinskega jezika, ukrajinskega duha, ukrajinske kulture in ukrajinske zgodovine, uničenju Ukrajine kot takšne".

 

"Ena četrtina celotnega kmečkega prebivalstva, moški, ženske in otroci so umrli ali bili na robu smrti. Ostali ljudje so bili tako uničeni in izmučeni, da niso imeli niti trohice moči, da bi pokopali svoje umrle najbližje, svojce in sosede", je zapisal Robert Conquest, eden najbolj znanih raziskovalcev Holodomora, avtor odmevne knjige z naslovom Žetev žalosti.

 

 

 

Svetovno priznana zgodovinarka, ameriška novinarka, prejemnica Pulitzerjeve nagrade Anne Applebaum je med svojim obiskom v Kijevu, ko je luč sveta zagledala njena nova knjiga z naslovom Rdeča lakota: Vojna Stalina zoper Ukrajino, poudarila: "Zgodovina Holodomora je tragedija, toda zgodovina Ukrajine ni tragedija. Ne glede na milijone umorjenih v času vojne Stalina zoper Ukrajino je vaša država na zemljevidu sveta." 

 

"Čistke, aretacije, umori in likvidacije ukrajinskih zgodovinarjev, pisateljev, umetnikov, glasbenikov" so bile za Ukrajino uničujoče. "Ljudje, ki so bili domoljubi in sanjali o svoji lastni državi, ki bi lahko svoje domoljubje in entuziazem prenesli na svoje nove rodove, so bili iztrebljeni", piše v svoji knjigi Anne Applebaum. 

 

Tovrstna politika totalitarnega stalinskega režima je predstavlja zločin proti človečnosti in prav takšna definicija v popolnosti ustreza določbam Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida, sprejete s sklepom generalne skupščine OZN 9. decembra 1948. Velja poudariti, da je Holodomor ukrajinskega naroda doslej priznalo za genocid 16 držav z ratifikacijo ustreznih dokumentov na ravni svojih parlamentov, 9 držav je te aktivnosti izvedlo na ravni regij, medtem ko je 8 držav sprejelo resolucije o spominu na žrtve Holodomora. 

 

Januarja 2006 je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE) obsodila namerno povzročeno v letih 1932 in 1933 lakoto - Holodomor - v Ukrajini kot zločin komunističnega režima, nato pa 28. aprila 2010 PS SE sprejela Resolucijo 1723 (2010) o spominu na žrtve Velike Lakote (Holodomor) v Sovjetski zvezi. V Resoluciji je navedeno, da so v Ukrajini, ki je najbolj nastradala, kmetje doživeli še posebej Veliko Lakoto, na milijone kmetov je umrlo zaradi lakote, ki je bila posledica prisilne "kolektivizacije" in izrecne prepovedi zapuščanja zajetih od lakote področij, ter prav tako zaradi prisilnega odvzema vsakega zrna žita, vsakršne hrane in živil. 

 

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je odločno obsodila kruto politiko stalinskega režima in jo označila za zločin proti človečnosti, ki je terjal smrt milijonov nedolžnih ljudi. Evropski parlament je 23. oktobra 2008 sprejel resolucijo, s katero je namerno povzročeno v Ukrajini lakoto - Holodomor priznal za zločin zoper človečnost.

 

Vsi sprejeti dokumenti so dokaz enotnosti svetovne skupnosti v njenih prizadevanjih za ugotavljanje pravičnosti in z namenom, da se v prihodnje prepreči nastanek podobnih umetno organiziranih katastrof. 

 

Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote, je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. Ukrajinski narod se je primoran ne le braniti pred vojaško agresijo okupacijske države Rusije in boriti za svojo neodvisnost, ozemeljsko celovitost in evropsko prihodnost, temveč se mora zoperstavljati posledicam kremeljske vseobsežne informacijske vojne. Agresor ponovno gradi propagandni zid za prikrivanje svojih zločinov. Zato danes, natanko tako kot pred 85 leti, Ukrajina potrebuje besede resnice, da bo svet vedel za tiste posledice in človeške žrtve, ki jih je povzročila nezakonita politika Kremlja.

 

Nujno potrebno je slediti primeru informacijske prosvetne dejavnosti tistih ljudi, ki so o Holodomoru razkrili resnico, saj danes svetovna družba ne sme le od daleč spremljati te tragedije mednarodnih razsežnosti, temveč se je dolžna ustrezno odzvati in se spomniti tistih ljudi, ki so s svojimi življenji plačali ceno za svojo pravico do svobodnega obstoja naroda in za boj zoper komunistični režim.

 

Ukrajina se iskreno nadeja mednarodne podpore za priznanje Holodomora kot genocida, storjenega nad ukrajinskim narodom, ker se Ukrajinci, tako kot v 30. letih 20. stoletja, danes tudi v 21. stoletju borijo za svojo pravico za neodvisni in dostojni obstoj sebe kot naroda. Prepričan sem, da je nepriznanje Holodomora prav tako nemoralno kot zanikanje Holokavsta. Naš skupen spomin na zločine v preteklosti pomeni jamstvo, da se takšna grozodejstva nikoli več ne ponovijo v prihodnosti!

 

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.896
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.807
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.694
04/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.479
05/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.257
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.324
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.428
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.913
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.259
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391