Komentar

Hommage Mileni Dravić (1940-2018)

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti.

20.10.2018 09:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Milena Dravić   Ljubiša Samardžić   Jutro   Ljuba Tadić   Mladomir Puriša Đorđević

"Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice."

Pred vami je anarhistična filmska pripoved iz leta 1967. Naslov filma je Jutro: Ubij izdajalca, daj sol! Nimam soli. Sin je povedal, da jo imaš, kje je sol? Mija Aleksić je kapetan, Ljuba Tadić je general. O tem, ali je vojna ali ni, navkljub vsemu odločajo generali. Obtožena je bila, da je bila v ljubezenskem razmerju z Nemcem. V naši domovini bomo obračunali z nacisti! Spremenili bomo dušo našega ljudstva - na lepše. Vojna se bo kljub vsemu podaljšala do jutri zjutraj. Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnerić: V meni živi čista radost samo zato, ker sem ostal živ. Nos, ušesa; čisto vsi smo veseli, da smo živi. Na noben način ne morem biti potrt zato, ker so ti ubili tvojega ljubljenega Nemca.

 

Smo v drugi tretjini filma Jutro. Dogaja se v javni hiši Evropa. Ljubiša Samardžić reče "bordel-frau": Ko sem bil najstnik, sem gledal vaša prelestna dekleta, kako ste jih vozili k zdravniku na pregled. "Bordel-frau" mu je odgovorila: Pol jih pobegnilo z Nemci, polovica pa z vašimi. Kaj je narobe z nami, saj smo tudi me delavski razred. Ali mogoče nismo? Mnogi so šli skozi našo hišo, tudi vaš poveljnik.

 

Preskok. Italjano, daj la cigarete! Mi komunisti smo za svobodno ljubezen. Jaz pa za svobodno izbiro. Se pravi za gospo Kolontajn? Da, za gospo Kolontajn. Kak tebje zavjut? Rusija - tako me imenuj! V resnici mi je ime: Glejme! Rosa si za svoboden izbiro? Ne razbirem ja sm Blgarka. Kako ti je ime ? Etore Pinjanteli. Kakšno ime je to? Multi simpatico! Smešno ime. Bi šel v Rim? Bi. Prav pojdi, a se takoj vrni nazaj. Cela Rusija mu je v očeh, tako lep je ta Rus. Pa mu ja ne boš dala, čeprav te žalostno gleda. Lep je kot Stalin, a nima brkov. Hej Rus, a si kdaj videl Stalina? Sem. Kakšen pa je bil? Tak bolj majhen. Res jih ne bi bilo treba pobiti. Veš kaj, tudi tega tvojega Rusa bom ubil. Kdo to strelja v daljavi? Moja puška strelja v daljavi. Zakaj streljate s topovi? Kdo je dal ukaz? Otroci so me prosili. Otroci, koliko ste mu plačali, da lahko streljate? Liter slivovke za en strel s topom, dva deci za strel z brzostrelko.

 

Poetika revolucionarne nemoči: Oblak nad nami nima nobene zveze z nožem v mojem hrbtu. A si zadnje čase kaj, saj veš kaj? Štiri leta nisem. Jutri bo nastopil mir. Obešeni. Ubiti. Mrtvi. Me prepoznate? Kdo to strelja. To je predstva s petjem in streljanjem. To je misija dobre volje in zelo redko likvidacije. Moral sem te priti pogledat. Še veliko sovražnikov nam je ostalo, ki jih moramo pobiti.

 

Ponovimo stotič: Anarhisti v času miru proizvajamo nered, v obdobju nereda pa red! Svet je en strog red!   

 

V zadnji tretjini filma postane nosilka filmskega gibala Milena Dravić v vlogi Aleksandre. Pogovor med njima poteka v zaporu, v noči pred njeno eksekucijo, ker je bila prisiljena v nemškem zaporu izdati svoje partijske tovariše.

 

Preskok.

 

Milena Dravić: Le kaj bo z našimi tovariši, jih bo vojna dokončno obnorela?

Ljubiša Samardžić: Zakaj te bodo ustrelili?

Milena Dravić: Saj vidiš, da sem pripravljena umreti.

Ljubiša Samardžić: Pravijo, da si imela ljubezensko razmerje z nekim tovarišem v Beogradu.

Res je!

V istem času, ko sva bila midva zaljubljena?

Da, v istem času!

Toda, jaz sem te imel rad.

Tudi jaz sem te imela zelo rada. Vidiš, kako lepo se pogovarjava? V tistem času sem te zelo ljubil. No, jaz te ne ljubim več. Joj, vse te strašne človeške strasti, zakaj si njega tako močno ljubila, mene pa ne. Zato, ker si me ti preveč ljubil, tako sem te z lahkoto zamenjala z njim. Ta isti, ki si ga takrat ljubila, danes zahteva tvojo smrt. Jutri bo razglašen dan svobode.

 

In spet: Moja smrt ne more izbrisati moje izdaje. Saj hočem umreti.

In potem Ljubiša Samardžić: Res je, ubili te bodo.

Milena Dravić: Potem pa hitro po duhovnika.

Ljubiša Samardžič: Težka bo. Vse duhovnike smo pobili. Samo Nemci bi te lahko rešili v protiofenzivi, toda jutri bo konec vojne tako, da jih zagotovo ne bo.

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam, kjer so tudi Nemci pobijali. Prav sram me je, da me bodo ubili naši. Vsi tovariši, ki sem ji izdala, so bili že mrtvi, ko sem jih izdala. Zato sem jih sploh imenovala, ker so bili že mrtvi. Doda: Vem, vem, imeli so starše in družine. Verjemi mi, da bi ti povedal čisto vse, če bi te tako mučili kot so mene.  Se pravi pri reki streljajo? Filma pa nisi nikoli preveč maral. Joj, kako odličen je bil Clark Gable. To pa ni res, rad imam film. Prosim te, pomagaj mi, da izvedejo eksekucijo Nemci in ne naši.

 

Ljubiša Samarđić ji reče: Jaz sem samo poročnik.

Ona njemu: Kako to, da si napredoval samo do poročnika. Vsi najini prijatelji so postali vsaj kapetani, če ne polkovniki. Če ne bi bila v zaporu, bi bila midva sijajen par. Ne, na nobenega moškega nisem mislila, predvsem nisem mislila nate. Vedno si bil tak bedak, zato si tudi ostal samo poročnik. Prosim te še enkrat daj, da me Nemci ubijejo!  

 

Jutro naslednjega dne. Ljubiša Samardžić ji bo ustregel, takoj zatem bo ubil nacista, ko oba obležita, Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnelić: Pojdi in pričaj. Ona pa njemu: Ne grem, ker boš mogoče ubil še mene. Ljubiša Samardžić: Mogoče pa mi bodo te smrti pomagale, da postanem major.

 

Pesem: Vojna je podaljšana do jutri. Konec filma.

 

 

***

 

Današnji tekst je posvečen predvsem neverjetni Mileni Dravić, ki nas je zapustila, in Mladomirju Puriši Đorđeviću, režiserju filma Jutro. Pred dvema tednoma sva skupaj sedela dolgo v noč. Preskok. Mi anarhisti obožujemo helenistično mitologijo, eden od naših najljubših mitov je mit o Aktaionu. Akt. Saj še pomnite tisto čudežno misel: Poglej me dobro in pojdi med ljudi ter povej, kaj si videl, če zmoreš! Preskok. Puriša ima štiriindevedeset let.  

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam so tudi Nemci ubijali. Besede, zaradi katerih so hoteli Purišo v boljševiškem časopisu Borba razčetveriti. Navkljub vsemu se je zgodil redek, a prekrasen čudež, v javnosti so se oglasili njegovi filmski tovariši, bojevniki za lepoto sveta. Med njimi Dušan Makavejev, Želimir Žilnik in Saša Petrović ter se postavili v bran umetnini Jutro in umetnosti. 

 

Polarizirana recepcija filma. Purišina filmska ritmizacija je zgrajena na podoben način kot glasbeni filmi, muzikali. Smo v popolnoma drugem Purišinem filmu: Nacist in kvizling gledata proti gozdovom, ko iznenada zaslišimo v zraku partizansko pesem. Subjektivni kader snema gozd. Nacist vpraša kvizlinga: Kdo to poje? Kvizling mu odgovori: Partizanski gozdovi!

 

Purišo so boljševiki obtoževali, da proizvaja revolucionaren kič, v resnici pa je proizvajal anarhistične ideološke fanatazme, ljubezenske obsedenosti in spolne montaže revolucionarnih strasti. Ne dolgo po premieri filma Poldne je nek drug ženski lik v nekem popolnoma drugem filmu nekega drugega avtorja izjavil: Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice. Mir je začel kositi strasti. Poezija je hvala bogu nastopila proti ideologiji! Strast je dobila poetsko, revolucionarno dimenzijo najvišje stopnje. V filmu Jutro smo spremljali hipnotični spomin na revolucijo in to dan kasneje po propadu revolucije. Danes Purišo obsojajo nacionalisti. 

 

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, triptih: Sen (1966), Jutro (1967) in Poldne (1968). Pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti. Milena Dravić je bila takrat, ko je posnela film Jutro, že vsa presvetljena od herojskih filmov, zato je, ko je gledala roko Ljubiše, lahko z lahkoto in brez zadržkov izgovorila stavek: Na pomlad mi posadi takšno roko, da bom imela lepo senco nad grobom svojim.

 

Želim si slišati Mileno Dravić kako v neobstoječem filmu izgovori verz: Ne odpiraj mojih oči. Naj bom pokrita s tvojimi vekami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,992
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,350
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,008
04/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,565
05/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,406
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,557
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,050
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,320
09/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,153
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 911