Komentar

Hommage Mileni Dravić (1940-2018)

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti.

20.10.2018 09:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Milena Dravić   Ljubiša Samardžić   Jutro   Ljuba Tadić   Mladomir Puriša Đorđević

"Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice."

Pred vami je anarhistična filmska pripoved iz leta 1967. Naslov filma je Jutro: Ubij izdajalca, daj sol! Nimam soli. Sin je povedal, da jo imaš, kje je sol? Mija Aleksić je kapetan, Ljuba Tadić je general. O tem, ali je vojna ali ni, navkljub vsemu odločajo generali. Obtožena je bila, da je bila v ljubezenskem razmerju z Nemcem. V naši domovini bomo obračunali z nacisti! Spremenili bomo dušo našega ljudstva - na lepše. Vojna se bo kljub vsemu podaljšala do jutri zjutraj. Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnerić: V meni živi čista radost samo zato, ker sem ostal živ. Nos, ušesa; čisto vsi smo veseli, da smo živi. Na noben način ne morem biti potrt zato, ker so ti ubili tvojega ljubljenega Nemca.

 

Smo v drugi tretjini filma Jutro. Dogaja se v javni hiši Evropa. Ljubiša Samardžić reče "bordel-frau": Ko sem bil najstnik, sem gledal vaša prelestna dekleta, kako ste jih vozili k zdravniku na pregled. "Bordel-frau" mu je odgovorila: Pol jih pobegnilo z Nemci, polovica pa z vašimi. Kaj je narobe z nami, saj smo tudi me delavski razred. Ali mogoče nismo? Mnogi so šli skozi našo hišo, tudi vaš poveljnik.

 

Preskok. Italjano, daj la cigarete! Mi komunisti smo za svobodno ljubezen. Jaz pa za svobodno izbiro. Se pravi za gospo Kolontajn? Da, za gospo Kolontajn. Kak tebje zavjut? Rusija - tako me imenuj! V resnici mi je ime: Glejme! Rosa si za svoboden izbiro? Ne razbirem ja sm Blgarka. Kako ti je ime ? Etore Pinjanteli. Kakšno ime je to? Multi simpatico! Smešno ime. Bi šel v Rim? Bi. Prav pojdi, a se takoj vrni nazaj. Cela Rusija mu je v očeh, tako lep je ta Rus. Pa mu ja ne boš dala, čeprav te žalostno gleda. Lep je kot Stalin, a nima brkov. Hej Rus, a si kdaj videl Stalina? Sem. Kakšen pa je bil? Tak bolj majhen. Res jih ne bi bilo treba pobiti. Veš kaj, tudi tega tvojega Rusa bom ubil. Kdo to strelja v daljavi? Moja puška strelja v daljavi. Zakaj streljate s topovi? Kdo je dal ukaz? Otroci so me prosili. Otroci, koliko ste mu plačali, da lahko streljate? Liter slivovke za en strel s topom, dva deci za strel z brzostrelko.

 

Poetika revolucionarne nemoči: Oblak nad nami nima nobene zveze z nožem v mojem hrbtu. A si zadnje čase kaj, saj veš kaj? Štiri leta nisem. Jutri bo nastopil mir. Obešeni. Ubiti. Mrtvi. Me prepoznate? Kdo to strelja. To je predstva s petjem in streljanjem. To je misija dobre volje in zelo redko likvidacije. Moral sem te priti pogledat. Še veliko sovražnikov nam je ostalo, ki jih moramo pobiti.

 

Ponovimo stotič: Anarhisti v času miru proizvajamo nered, v obdobju nereda pa red! Svet je en strog red!   

 

V zadnji tretjini filma postane nosilka filmskega gibala Milena Dravić v vlogi Aleksandre. Pogovor med njima poteka v zaporu, v noči pred njeno eksekucijo, ker je bila prisiljena v nemškem zaporu izdati svoje partijske tovariše.

 

Preskok.

 

Milena Dravić: Le kaj bo z našimi tovariši, jih bo vojna dokončno obnorela?

Ljubiša Samardžić: Zakaj te bodo ustrelili?

Milena Dravić: Saj vidiš, da sem pripravljena umreti.

Ljubiša Samardžić: Pravijo, da si imela ljubezensko razmerje z nekim tovarišem v Beogradu.

Res je!

V istem času, ko sva bila midva zaljubljena?

Da, v istem času!

Toda, jaz sem te imel rad.

Tudi jaz sem te imela zelo rada. Vidiš, kako lepo se pogovarjava? V tistem času sem te zelo ljubil. No, jaz te ne ljubim več. Joj, vse te strašne človeške strasti, zakaj si njega tako močno ljubila, mene pa ne. Zato, ker si me ti preveč ljubil, tako sem te z lahkoto zamenjala z njim. Ta isti, ki si ga takrat ljubila, danes zahteva tvojo smrt. Jutri bo razglašen dan svobode.

 

In spet: Moja smrt ne more izbrisati moje izdaje. Saj hočem umreti.

In potem Ljubiša Samardžić: Res je, ubili te bodo.

Milena Dravić: Potem pa hitro po duhovnika.

Ljubiša Samardžič: Težka bo. Vse duhovnike smo pobili. Samo Nemci bi te lahko rešili v protiofenzivi, toda jutri bo konec vojne tako, da jih zagotovo ne bo.

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam, kjer so tudi Nemci pobijali. Prav sram me je, da me bodo ubili naši. Vsi tovariši, ki sem ji izdala, so bili že mrtvi, ko sem jih izdala. Zato sem jih sploh imenovala, ker so bili že mrtvi. Doda: Vem, vem, imeli so starše in družine. Verjemi mi, da bi ti povedal čisto vse, če bi te tako mučili kot so mene.  Se pravi pri reki streljajo? Filma pa nisi nikoli preveč maral. Joj, kako odličen je bil Clark Gable. To pa ni res, rad imam film. Prosim te, pomagaj mi, da izvedejo eksekucijo Nemci in ne naši.

 

Ljubiša Samarđić ji reče: Jaz sem samo poročnik.

Ona njemu: Kako to, da si napredoval samo do poročnika. Vsi najini prijatelji so postali vsaj kapetani, če ne polkovniki. Če ne bi bila v zaporu, bi bila midva sijajen par. Ne, na nobenega moškega nisem mislila, predvsem nisem mislila nate. Vedno si bil tak bedak, zato si tudi ostal samo poročnik. Prosim te še enkrat daj, da me Nemci ubijejo!  

 

Jutro naslednjega dne. Ljubiša Samardžić ji bo ustregel, takoj zatem bo ubil nacista, ko oba obležita, Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnelić: Pojdi in pričaj. Ona pa njemu: Ne grem, ker boš mogoče ubil še mene. Ljubiša Samardžić: Mogoče pa mi bodo te smrti pomagale, da postanem major.

 

Pesem: Vojna je podaljšana do jutri. Konec filma.

 

 

***

 

Današnji tekst je posvečen predvsem neverjetni Mileni Dravić, ki nas je zapustila, in Mladomirju Puriši Đorđeviću, režiserju filma Jutro. Pred dvema tednoma sva skupaj sedela dolgo v noč. Preskok. Mi anarhisti obožujemo helenistično mitologijo, eden od naših najljubših mitov je mit o Aktaionu. Akt. Saj še pomnite tisto čudežno misel: Poglej me dobro in pojdi med ljudi ter povej, kaj si videl, če zmoreš! Preskok. Puriša ima štiriindevedeset let.  

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam so tudi Nemci ubijali. Besede, zaradi katerih so hoteli Purišo v boljševiškem časopisu Borba razčetveriti. Navkljub vsemu se je zgodil redek, a prekrasen čudež, v javnosti so se oglasili njegovi filmski tovariši, bojevniki za lepoto sveta. Med njimi Dušan Makavejev, Želimir Žilnik in Saša Petrović ter se postavili v bran umetnini Jutro in umetnosti. 

 

Polarizirana recepcija filma. Purišina filmska ritmizacija je zgrajena na podoben način kot glasbeni filmi, muzikali. Smo v popolnoma drugem Purišinem filmu: Nacist in kvizling gledata proti gozdovom, ko iznenada zaslišimo v zraku partizansko pesem. Subjektivni kader snema gozd. Nacist vpraša kvizlinga: Kdo to poje? Kvizling mu odgovori: Partizanski gozdovi!

 

Purišo so boljševiki obtoževali, da proizvaja revolucionaren kič, v resnici pa je proizvajal anarhistične ideološke fanatazme, ljubezenske obsedenosti in spolne montaže revolucionarnih strasti. Ne dolgo po premieri filma Poldne je nek drug ženski lik v nekem popolnoma drugem filmu nekega drugega avtorja izjavil: Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice. Mir je začel kositi strasti. Poezija je hvala bogu nastopila proti ideologiji! Strast je dobila poetsko, revolucionarno dimenzijo najvišje stopnje. V filmu Jutro smo spremljali hipnotični spomin na revolucijo in to dan kasneje po propadu revolucije. Danes Purišo obsojajo nacionalisti. 

 

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, triptih: Sen (1966), Jutro (1967) in Poldne (1968). Pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti. Milena Dravić je bila takrat, ko je posnela film Jutro, že vsa presvetljena od herojskih filmov, zato je, ko je gledala roko Ljubiše, lahko z lahkoto in brez zadržkov izgovorila stavek: Na pomlad mi posadi takšno roko, da bom imela lepo senco nad grobom svojim.

 

Želim si slišati Mileno Dravić kako v neobstoječem filmu izgovori verz: Ne odpiraj mojih oči. Naj bom pokrita s tvojimi vekami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,623
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,002
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,012
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,857
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 844
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 999
07/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 962
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 901
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 839
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 802