Komentar

Hommage Mileni Dravić (1940-2018)

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti.

20.10.2018 09:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Milena Dravić   Ljubiša Samardžić   Jutro   Ljuba Tadić   Mladomir Puriša Đorđević

"Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice."

Pred vami je anarhistična filmska pripoved iz leta 1967. Naslov filma je Jutro: Ubij izdajalca, daj sol! Nimam soli. Sin je povedal, da jo imaš, kje je sol? Mija Aleksić je kapetan, Ljuba Tadić je general. O tem, ali je vojna ali ni, navkljub vsemu odločajo generali. Obtožena je bila, da je bila v ljubezenskem razmerju z Nemcem. V naši domovini bomo obračunali z nacisti! Spremenili bomo dušo našega ljudstva - na lepše. Vojna se bo kljub vsemu podaljšala do jutri zjutraj. Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnerić: V meni živi čista radost samo zato, ker sem ostal živ. Nos, ušesa; čisto vsi smo veseli, da smo živi. Na noben način ne morem biti potrt zato, ker so ti ubili tvojega ljubljenega Nemca.

 

Smo v drugi tretjini filma Jutro. Dogaja se v javni hiši Evropa. Ljubiša Samardžić reče "bordel-frau": Ko sem bil najstnik, sem gledal vaša prelestna dekleta, kako ste jih vozili k zdravniku na pregled. "Bordel-frau" mu je odgovorila: Pol jih pobegnilo z Nemci, polovica pa z vašimi. Kaj je narobe z nami, saj smo tudi me delavski razred. Ali mogoče nismo? Mnogi so šli skozi našo hišo, tudi vaš poveljnik.

 

Preskok. Italjano, daj la cigarete! Mi komunisti smo za svobodno ljubezen. Jaz pa za svobodno izbiro. Se pravi za gospo Kolontajn? Da, za gospo Kolontajn. Kak tebje zavjut? Rusija - tako me imenuj! V resnici mi je ime: Glejme! Rosa si za svoboden izbiro? Ne razbirem ja sm Blgarka. Kako ti je ime ? Etore Pinjanteli. Kakšno ime je to? Multi simpatico! Smešno ime. Bi šel v Rim? Bi. Prav pojdi, a se takoj vrni nazaj. Cela Rusija mu je v očeh, tako lep je ta Rus. Pa mu ja ne boš dala, čeprav te žalostno gleda. Lep je kot Stalin, a nima brkov. Hej Rus, a si kdaj videl Stalina? Sem. Kakšen pa je bil? Tak bolj majhen. Res jih ne bi bilo treba pobiti. Veš kaj, tudi tega tvojega Rusa bom ubil. Kdo to strelja v daljavi? Moja puška strelja v daljavi. Zakaj streljate s topovi? Kdo je dal ukaz? Otroci so me prosili. Otroci, koliko ste mu plačali, da lahko streljate? Liter slivovke za en strel s topom, dva deci za strel z brzostrelko.

 

Poetika revolucionarne nemoči: Oblak nad nami nima nobene zveze z nožem v mojem hrbtu. A si zadnje čase kaj, saj veš kaj? Štiri leta nisem. Jutri bo nastopil mir. Obešeni. Ubiti. Mrtvi. Me prepoznate? Kdo to strelja. To je predstva s petjem in streljanjem. To je misija dobre volje in zelo redko likvidacije. Moral sem te priti pogledat. Še veliko sovražnikov nam je ostalo, ki jih moramo pobiti.

 

Ponovimo stotič: Anarhisti v času miru proizvajamo nered, v obdobju nereda pa red! Svet je en strog red!   

 

V zadnji tretjini filma postane nosilka filmskega gibala Milena Dravić v vlogi Aleksandre. Pogovor med njima poteka v zaporu, v noči pred njeno eksekucijo, ker je bila prisiljena v nemškem zaporu izdati svoje partijske tovariše.

 

Preskok.

 

Milena Dravić: Le kaj bo z našimi tovariši, jih bo vojna dokončno obnorela?

Ljubiša Samardžić: Zakaj te bodo ustrelili?

Milena Dravić: Saj vidiš, da sem pripravljena umreti.

Ljubiša Samardžić: Pravijo, da si imela ljubezensko razmerje z nekim tovarišem v Beogradu.

Res je!

V istem času, ko sva bila midva zaljubljena?

Da, v istem času!

Toda, jaz sem te imel rad.

Tudi jaz sem te imela zelo rada. Vidiš, kako lepo se pogovarjava? V tistem času sem te zelo ljubil. No, jaz te ne ljubim več. Joj, vse te strašne človeške strasti, zakaj si njega tako močno ljubila, mene pa ne. Zato, ker si me ti preveč ljubil, tako sem te z lahkoto zamenjala z njim. Ta isti, ki si ga takrat ljubila, danes zahteva tvojo smrt. Jutri bo razglašen dan svobode.

 

In spet: Moja smrt ne more izbrisati moje izdaje. Saj hočem umreti.

In potem Ljubiša Samardžić: Res je, ubili te bodo.

Milena Dravić: Potem pa hitro po duhovnika.

Ljubiša Samardžič: Težka bo. Vse duhovnike smo pobili. Samo Nemci bi te lahko rešili v protiofenzivi, toda jutri bo konec vojne tako, da jih zagotovo ne bo.

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam, kjer so tudi Nemci pobijali. Prav sram me je, da me bodo ubili naši. Vsi tovariši, ki sem ji izdala, so bili že mrtvi, ko sem jih izdala. Zato sem jih sploh imenovala, ker so bili že mrtvi. Doda: Vem, vem, imeli so starše in družine. Verjemi mi, da bi ti povedal čisto vse, če bi te tako mučili kot so mene.  Se pravi pri reki streljajo? Filma pa nisi nikoli preveč maral. Joj, kako odličen je bil Clark Gable. To pa ni res, rad imam film. Prosim te, pomagaj mi, da izvedejo eksekucijo Nemci in ne naši.

 

Ljubiša Samarđić ji reče: Jaz sem samo poročnik.

Ona njemu: Kako to, da si napredoval samo do poročnika. Vsi najini prijatelji so postali vsaj kapetani, če ne polkovniki. Če ne bi bila v zaporu, bi bila midva sijajen par. Ne, na nobenega moškega nisem mislila, predvsem nisem mislila nate. Vedno si bil tak bedak, zato si tudi ostal samo poročnik. Prosim te še enkrat daj, da me Nemci ubijejo!  

 

Jutro naslednjega dne. Ljubiša Samardžić ji bo ustregel, takoj zatem bo ubil nacista, ko oba obležita, Ljubiša Samardžić reče Nedi Arnelić: Pojdi in pričaj. Ona pa njemu: Ne grem, ker boš mogoče ubil še mene. Ljubiša Samardžić: Mogoče pa mi bodo te smrti pomagale, da postanem major.

 

Pesem: Vojna je podaljšana do jutri. Konec filma.

 

 

***

 

Današnji tekst je posvečen predvsem neverjetni Mileni Dravić, ki nas je zapustila, in Mladomirju Puriši Đorđeviću, režiserju filma Jutro. Pred dvema tednoma sva skupaj sedela dolgo v noč. Preskok. Mi anarhisti obožujemo helenistično mitologijo, eden od naših najljubših mitov je mit o Aktaionu. Akt. Saj še pomnite tisto čudežno misel: Poglej me dobro in pojdi med ljudi ter povej, kaj si videl, če zmoreš! Preskok. Puriša ima štiriindevedeset let.  

 

Kje pa streljajo obsojene? Malo više, gor ob reki. Tam so tudi Nemci ubijali. Besede, zaradi katerih so hoteli Purišo v boljševiškem časopisu Borba razčetveriti. Navkljub vsemu se je zgodil redek, a prekrasen čudež, v javnosti so se oglasili njegovi filmski tovariši, bojevniki za lepoto sveta. Med njimi Dušan Makavejev, Želimir Žilnik in Saša Petrović ter se postavili v bran umetnini Jutro in umetnosti. 

 

Polarizirana recepcija filma. Purišina filmska ritmizacija je zgrajena na podoben način kot glasbeni filmi, muzikali. Smo v popolnoma drugem Purišinem filmu: Nacist in kvizling gledata proti gozdovom, ko iznenada zaslišimo v zraku partizansko pesem. Subjektivni kader snema gozd. Nacist vpraša kvizlinga: Kdo to poje? Kvizling mu odgovori: Partizanski gozdovi!

 

Purišo so boljševiki obtoževali, da proizvaja revolucionaren kič, v resnici pa je proizvajal anarhistične ideološke fanatazme, ljubezenske obsedenosti in spolne montaže revolucionarnih strasti. Ne dolgo po premieri filma Poldne je nek drug ženski lik v nekem popolnoma drugem filmu nekega drugega avtorja izjavil: Menim, da lahko le profesionalni revolucionarji spremenijo svet in mi smo profesionalci. Zato zahtevam, da mi takoj izplačate pripadajoče dnevnice. Mir je začel kositi strasti. Poezija je hvala bogu nastopila proti ideologiji! Strast je dobila poetsko, revolucionarno dimenzijo najvišje stopnje. V filmu Jutro smo spremljali hipnotični spomin na revolucijo in to dan kasneje po propadu revolucije. Danes Purišo obsojajo nacionalisti. 

 

Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! V treh letih je proizvedel tri filme, triptih: Sen (1966), Jutro (1967) in Poldne (1968). Pred tem pa še film Dekle (1965), v katerem je igrala Milena Dravić tako presunljivo kot v filmu Jutro. Pritajeno in veličastno. Ponovno, vsi ti filmi so bili takšni, da so jih želeli boljševiki razčetveriti. Mir je vedno dramatičnejši od vojne, pravijo retrogardisti. Milena Dravić je bila takrat, ko je posnela film Jutro, že vsa presvetljena od herojskih filmov, zato je, ko je gledala roko Ljubiše, lahko z lahkoto in brez zadržkov izgovorila stavek: Na pomlad mi posadi takšno roko, da bom imela lepo senco nad grobom svojim.

 

Želim si slišati Mileno Dravić kako v neobstoječem filmu izgovori verz: Ne odpiraj mojih oči. Naj bom pokrita s tvojimi vekami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,612
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,395
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,277
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,190
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,744
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 577