Komentar

Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki so impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo. 

11.11.2018 23:25
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Home Depot   ZDA   trgovina   Slovenija   Merkur   Bauhaus  

Tako kot je Home Depot po obsegu prodaje okoli 400-krat večji od Merkurja, je 400-krat višji tudi ustvarjen BDP Združenih držav glede na Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev - enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijard evrov ali 105 milijard dolarjev. Podatki o višine prihodkov slovenskih podjetij so za pretekla leta preračunani po enotnem, trenutnem razmerju dolar evro, kar je bolj ustrezno za prikaz gibanj.

 

Zanimiva je predvsem primerjava gibanj v času krize, ki kaže da so ameriški potrošniki "napovedali" prihod krize že nekoliko prej. Prihodki so dosegli svoj vrh že leta 2006, nato pa se je prodaja tehničnega blaga pričela umirjati (podatki v teh letih sicer niso čisto primerljivi, ker so v družbi Home Depot ravno takrat prodali svojo veleprodajno dejavnost). Za razliko od teh gibanj, je bila rast prodaje vseh podjetij v Sloveniji v tem času celo najvišja in vrhunec smo dosegli leta 2008. V obeh primerih je sledil precejšen padec z nastopom krize, le da so se v Ameriki z njo spopadli precej boljše in hitro nadaljevali rast. V Sloveniji pa smo z neustreznim razreševanjem kriznih razmer doživeli še en zastoj v letih 2012 in 2013, zaradi česar je bila skupna rast nižja in Američani so nas v rasti "dohiteli" (seveda so nominalno precej spredaj).

 

Enako gibanje kažejo tudi podatki o višini BDP obeh držav, kjer smo prav tako imeli hitrejšo rast v času pred krizo, a smo jo zapravili v obdobju reševanja krize. Seveda pa imajo podatki o BDP države nekaj manjša nihanja, kot to velja za prihodke vseh podjetij ali omenjenega ameriškega podjetja. Prodaja tehničnega blaga je še bolj volatilna - precej večja potrošnja v času konjunkture, a tudi večji padec v času krize.

 

 

 

 

Podjetje torej prodaja podoben prodajni program kot ga srečujemo v Merkurju, čeprav pa v trgovinah, ki so po konceptu bolj podobne prodajnim trgovinam Bauhausa, torej skladiščni, paletni prodaji. Trenutno imajo tako preko 2000 trgovin, večino v ZDA, prisotni pa so še v Kanadi in Mehiki. Pred leti so se poskusili tudi v Evropi in na Kitajskem, a ti vstopi niso bili uspešni in so od njih odstopili.

 

Zanimiva je tudi primerjava zaposlenih. Slovensko gospodarstvo jih le lani zaposlovalo 480 tisoč, v letnih poročilih družbe Home Depot pa zasledimo podatke, da imajo 413 tisoč sodelavcev. A v ZDA je politika zaposlovanja posebno v trgovini precej drugačna. V družbi imajo redno zaposlenih le 28 tisoč ljudi (na plači - "salaried"), vsi ostali, "sodelavci" kot jih imenujejo, pa so zaposleni delno ali po urah. Kakšna bi bila primerljiva številka polno zaposlenih, ni navedeno, v letnih poročilih ne zasledimo niti podatka, koliko predstavljajo vsi stroški zaposlenih. Če bi poskušali to izračunati glede na celotne stroške, običajno strukturo stroškov ter višine plač v ZDA, ocenjujem, da ima družba trenutno največ 180 tisoč polno zaposlenih. Po teh izračunih je število zaposlenih na kvadratni meter trgovin podobno, kot ga srečujemo tudi pri nas. To je seveda logično, saj gre za podoben način prodaje, le da oni ustvarijo večjo prodajo na zaposlenega ali na kvadratni meter prodajne površine.

 

Podjetje Home Depot torej realizira tolikšno prodajo kot vsa slovenska podjetja skupaj, a je seveda večja tudi njihova država. Če bi velikost podjetja preračunali na nivo Slovenije (delež glede na BDP), je njihova prodaja pravzaprav primerljiva denimo s prodajo Merkurja, našega največjega trgovca s tehničnim blagom in 220 milijoni evrov letne prodaje. Tako kot je Home Depot po obsegu prodaje okoli 400-krat večji od Merkurja, je 400-krat višji tudi ustvarjen BDP Združenih držav glede na Slovenijo.

 

V spodnji tabeli je primerjava nekaterih ključnih podatkov o poslovanju družbe Home Depot z celotnim slovenskih gospodarstvom, za primerjavo pa je dodana še družba Bauhaus Slovenija, ki je najbolj primerljiva z ameriškim podjetjem, le da je tisočkrat manjša (seveda samo slovenski del, sicer ima celotni Bauhaus preko 5 milijard evrov prodaje).

 

 

 

 

Primerjava strukture s Slovenijo sicer nima posebne izrazne vrednosti, vseeno pa so nekatere številke zanimive. Za isti obseg prodaje trgovska družba kot je Home Depot potrebuje seveda precej manj zaposlenih, le da so plače v ZDA precej višje. Ustvarja pa tudi bistveno višji dobiček, pri čemer so za Slovenijo v tabeli navedeni podatki samo za družbe z dobičkom (brez upoštevanja 964 milijone evrov izgube). Največja razlika pa se kaže pri davku na dobiček. Družba Home Depot je tako kot večina ameriških družb do lanskega leta plačevala davek od dobička po približno 37 % efektivni davčni stopnji in v ameriški proračun prispevala sredstva v višini skoraj polovice naših celotnih proračunskih prihodkov (4,5 milijarde evrov). V Sloveniji je bila povprečna efektivna davčna stopnja gospodarskih družb lani 12,6 % oz. 11,1 % predlani, pred zvišanjem splošne davčne stopnje, vseh 70 tisoč podjetij pa je plačalo 660 milijonov davka na dobiček.

 

Ameriška obdavčitev dobičkov je bila torej pomembno višja, kot to velja za našo in tudi evropske razmere. Zaradi tega tudi veliko podjetij išče razne obvode preko davčnih oaz, a zanimivo, da tudi Apple kljub prenosom dobičkov npr. na Irsko, v celotni družbi še vedno plača preko 20 % davka. Dodati pa je potrebno, da so v Ameriki z letošnjim letom obdavčitev dobička znižali in Home Depot za letošnje leto uporablja okoli 24-odstotno stopnjo. Letos bodo tako plačali kar 1,5 milijarde evrov manj davka, kot so ga prejšnja leta - a še vedno po skoraj dvakrat višji stopnji kot v povprečju slovenska podjetja. Vsekakor zanimive primerjave z razmerami v Sloveniji, a to je že druga zgodba.

 

Poglejmo pa še tretjo značilnost te velike družbe. Svoje poslovanje sicer še naprej širijo, a investicije ne presegajo višino obračunane amortizacije, tako da jim kljub visokim davkom ostaja veliko presežnega denarja. Zato za dividende namenjajo skoraj polovico dobička, dodatno pa redno kupujejo tudi lastne delnice. S tem ustvarjajo dodatno povpraševanje za svoje delnice in tudi na ta način dvigajo njihovo ceno. Odločili so se za naše razmere neobičajno politiko in sicer, da se za nakup lastnih delnic celo zadolžujejo ter z odkupom delnic zmanjšujejo lastni kapital. Zaradi tega ga imajo v knjigah samo še 1,5 milijarde ob kar 27 milijardah dolarjev posojil. Preprost pogled na bilanco bi pokazal na močno zadolženo in kapitalsko neustrezno družbo.

 

Seveda pa so dejansko razmere glede zadolžitve bistveno drugačne. Le-ta se danes presoja z dinamičnega vidika, torej glede na denarni tok, ki ga ustvarja družba. S tega vidika je zadolženosti nizka, saj bi družba lahko iz prostega denarnega toka že v letu in pol poplačala vsa posojila (tako ali tako pa imajo pretežno dolgoročne vire). Na drugi strani pa je tržna (borzna) vrednost družbe skoraj 200 milijard dolarjev. Tolikšen je torej realni kapital, kar zopet pomeni, da je dolg relativno zelo nizek. V družbi se namreč zavedajo, da je financiranje s posojili precej cenejše kot s kapitalom. In ker imajo skrb tudi za položaj delničarjev, so se raje delno zadolžili in odkupili svoje delnice, kot da bi bili čisto brez dolga. To ima seveda dodatni pozitivni učinek na ceno delnice, ki je ob ugodnem poslovanju od krize narasla kar za šestkrat. Vsekakor tudi zanimiva primerjava s Slovenijo, a komentar bi zopet presegal namen teksta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
0
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,145
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,397
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,127
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,553
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,297
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,104
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,207
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,367
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 942