Komentar

Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki so impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo. 

11.11.2018 23:25
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Home Depot   ZDA   trgovina   Slovenija   Merkur   Bauhaus  

Tako kot je Home Depot po obsegu prodaje okoli 400-krat večji od Merkurja, je 400-krat višji tudi ustvarjen BDP Združenih držav glede na Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev - enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijard evrov ali 105 milijard dolarjev. Podatki o višine prihodkov slovenskih podjetij so za pretekla leta preračunani po enotnem, trenutnem razmerju dolar evro, kar je bolj ustrezno za prikaz gibanj.

 

Zanimiva je predvsem primerjava gibanj v času krize, ki kaže da so ameriški potrošniki "napovedali" prihod krize že nekoliko prej. Prihodki so dosegli svoj vrh že leta 2006, nato pa se je prodaja tehničnega blaga pričela umirjati (podatki v teh letih sicer niso čisto primerljivi, ker so v družbi Home Depot ravno takrat prodali svojo veleprodajno dejavnost). Za razliko od teh gibanj, je bila rast prodaje vseh podjetij v Sloveniji v tem času celo najvišja in vrhunec smo dosegli leta 2008. V obeh primerih je sledil precejšen padec z nastopom krize, le da so se v Ameriki z njo spopadli precej boljše in hitro nadaljevali rast. V Sloveniji pa smo z neustreznim razreševanjem kriznih razmer doživeli še en zastoj v letih 2012 in 2013, zaradi česar je bila skupna rast nižja in Američani so nas v rasti "dohiteli" (seveda so nominalno precej spredaj).

 

Enako gibanje kažejo tudi podatki o višini BDP obeh držav, kjer smo prav tako imeli hitrejšo rast v času pred krizo, a smo jo zapravili v obdobju reševanja krize. Seveda pa imajo podatki o BDP države nekaj manjša nihanja, kot to velja za prihodke vseh podjetij ali omenjenega ameriškega podjetja. Prodaja tehničnega blaga je še bolj volatilna - precej večja potrošnja v času konjunkture, a tudi večji padec v času krize.

 

 

 

 

Podjetje torej prodaja podoben prodajni program kot ga srečujemo v Merkurju, čeprav pa v trgovinah, ki so po konceptu bolj podobne prodajnim trgovinam Bauhausa, torej skladiščni, paletni prodaji. Trenutno imajo tako preko 2000 trgovin, večino v ZDA, prisotni pa so še v Kanadi in Mehiki. Pred leti so se poskusili tudi v Evropi in na Kitajskem, a ti vstopi niso bili uspešni in so od njih odstopili.

 

Zanimiva je tudi primerjava zaposlenih. Slovensko gospodarstvo jih le lani zaposlovalo 480 tisoč, v letnih poročilih družbe Home Depot pa zasledimo podatke, da imajo 413 tisoč sodelavcev. A v ZDA je politika zaposlovanja posebno v trgovini precej drugačna. V družbi imajo redno zaposlenih le 28 tisoč ljudi (na plači - "salaried"), vsi ostali, "sodelavci" kot jih imenujejo, pa so zaposleni delno ali po urah. Kakšna bi bila primerljiva številka polno zaposlenih, ni navedeno, v letnih poročilih ne zasledimo niti podatka, koliko predstavljajo vsi stroški zaposlenih. Če bi poskušali to izračunati glede na celotne stroške, običajno strukturo stroškov ter višine plač v ZDA, ocenjujem, da ima družba trenutno največ 180 tisoč polno zaposlenih. Po teh izračunih je število zaposlenih na kvadratni meter trgovin podobno, kot ga srečujemo tudi pri nas. To je seveda logično, saj gre za podoben način prodaje, le da oni ustvarijo večjo prodajo na zaposlenega ali na kvadratni meter prodajne površine.

 

Podjetje Home Depot torej realizira tolikšno prodajo kot vsa slovenska podjetja skupaj, a je seveda večja tudi njihova država. Če bi velikost podjetja preračunali na nivo Slovenije (delež glede na BDP), je njihova prodaja pravzaprav primerljiva denimo s prodajo Merkurja, našega največjega trgovca s tehničnim blagom in 220 milijoni evrov letne prodaje. Tako kot je Home Depot po obsegu prodaje okoli 400-krat večji od Merkurja, je 400-krat višji tudi ustvarjen BDP Združenih držav glede na Slovenijo.

 

V spodnji tabeli je primerjava nekaterih ključnih podatkov o poslovanju družbe Home Depot z celotnim slovenskih gospodarstvom, za primerjavo pa je dodana še družba Bauhaus Slovenija, ki je najbolj primerljiva z ameriškim podjetjem, le da je tisočkrat manjša (seveda samo slovenski del, sicer ima celotni Bauhaus preko 5 milijard evrov prodaje).

 

 

 

 

Primerjava strukture s Slovenijo sicer nima posebne izrazne vrednosti, vseeno pa so nekatere številke zanimive. Za isti obseg prodaje trgovska družba kot je Home Depot potrebuje seveda precej manj zaposlenih, le da so plače v ZDA precej višje. Ustvarja pa tudi bistveno višji dobiček, pri čemer so za Slovenijo v tabeli navedeni podatki samo za družbe z dobičkom (brez upoštevanja 964 milijone evrov izgube). Največja razlika pa se kaže pri davku na dobiček. Družba Home Depot je tako kot večina ameriških družb do lanskega leta plačevala davek od dobička po približno 37 % efektivni davčni stopnji in v ameriški proračun prispevala sredstva v višini skoraj polovice naših celotnih proračunskih prihodkov (4,5 milijarde evrov). V Sloveniji je bila povprečna efektivna davčna stopnja gospodarskih družb lani 12,6 % oz. 11,1 % predlani, pred zvišanjem splošne davčne stopnje, vseh 70 tisoč podjetij pa je plačalo 660 milijonov davka na dobiček.

 

Ameriška obdavčitev dobičkov je bila torej pomembno višja, kot to velja za našo in tudi evropske razmere. Zaradi tega tudi veliko podjetij išče razne obvode preko davčnih oaz, a zanimivo, da tudi Apple kljub prenosom dobičkov npr. na Irsko, v celotni družbi še vedno plača preko 20 % davka. Dodati pa je potrebno, da so v Ameriki z letošnjim letom obdavčitev dobička znižali in Home Depot za letošnje leto uporablja okoli 24-odstotno stopnjo. Letos bodo tako plačali kar 1,5 milijarde evrov manj davka, kot so ga prejšnja leta - a še vedno po skoraj dvakrat višji stopnji kot v povprečju slovenska podjetja. Vsekakor zanimive primerjave z razmerami v Sloveniji, a to je že druga zgodba.

 

Poglejmo pa še tretjo značilnost te velike družbe. Svoje poslovanje sicer še naprej širijo, a investicije ne presegajo višino obračunane amortizacije, tako da jim kljub visokim davkom ostaja veliko presežnega denarja. Zato za dividende namenjajo skoraj polovico dobička, dodatno pa redno kupujejo tudi lastne delnice. S tem ustvarjajo dodatno povpraševanje za svoje delnice in tudi na ta način dvigajo njihovo ceno. Odločili so se za naše razmere neobičajno politiko in sicer, da se za nakup lastnih delnic celo zadolžujejo ter z odkupom delnic zmanjšujejo lastni kapital. Zaradi tega ga imajo v knjigah samo še 1,5 milijarde ob kar 27 milijardah dolarjev posojil. Preprost pogled na bilanco bi pokazal na močno zadolženo in kapitalsko neustrezno družbo.

 

Seveda pa so dejansko razmere glede zadolžitve bistveno drugačne. Le-ta se danes presoja z dinamičnega vidika, torej glede na denarni tok, ki ga ustvarja družba. S tega vidika je zadolženosti nizka, saj bi družba lahko iz prostega denarnega toka že v letu in pol poplačala vsa posojila (tako ali tako pa imajo pretežno dolgoročne vire). Na drugi strani pa je tržna (borzna) vrednost družbe skoraj 200 milijard dolarjev. Tolikšen je torej realni kapital, kar zopet pomeni, da je dolg relativno zelo nizek. V družbi se namreč zavedajo, da je financiranje s posojili precej cenejše kot s kapitalom. In ker imajo skrb tudi za položaj delničarjev, so se raje delno zadolžili in odkupili svoje delnice, kot da bi bili čisto brez dolga. To ima seveda dodatni pozitivni učinek na ceno delnice, ki je ob ugodnem poslovanju od krize narasla kar za šestkrat. Vsekakor tudi zanimiva primerjava s Slovenijo, a komentar bi zopet presegal namen teksta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,345
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,713
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,172
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 984
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,139