Komentar

Renesansa in srednji vek: Sarajevske meditacije o demokraciji in islamu

Ali je Bosna zaradi svojega muslimanskega pedigreja lahko prva evropska žrtev političnega islama, ki zadnja leta pridobiva vpliv takorekoč po vsem Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki? Bošnjaki resda tradicionalno niso ortodoksni muslimani, v Sarajevu se mnogi med njimi celo zgražajo nad sonarodnjaki, ki so v zadnjih letih postali "pravoverni" muslimani, vendar je lahko vpliv arabskih, zlasti zalivskih držav, v prihodnjih letih dovolj opazen, da začne resneje spreminjati značaj bosanskega islama. Sploh če bo Bosance ponovno na cedilu pustila Evropska unija, ki bo prihodnje leto morala kaj konkretnejšega povedati tudi o svoji prihodnji širitvi - če bo do nje sploh prišlo. Slovenija bi se glede tega morala opredeliti, kajti stabilnost na Balkanu je v našem nacionalnem interesu,

21.10.2018 20:54
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   islam   Arabci   Bosna in Hercegovina   Sarajevo   Balkan   Mohamed bin Salman   demokracija   Evropa   srednji vek

Ilustracija: The Spectator

Nihče ne sili nikogar k sprejemanju zahodnih načel ali vrednost. Demokracija očitno nikoli ne bo globalno sprejeta. Vendar pa je iluzorno pričakovati, da se bo politični islam kdaj dejansko toliko moderniziral, da bi bil zmožen sprejemati argumentirano kritiko brez uporabe barbarskih srednjeveških metod.

Naključje je hotelo, da sem se v umor Džamala Hašodžija resneje poglobil med nekajdnevnim bivanjem v Sarajevu. Naključje pravim zato, ker je v tem mestu vpliv zalivskih držav, torej Arabcev, postal preveč očiten, da ga obiskovalec ne bi opazil. Celo v hotelu, kjer smo prebivali, je bila arabščina poleg bosanščine in angleščine tretji jezik, na stropu sobe je bila diskretno izrisana črna puščica, ki kaže v smeri Meke, v omari je bila skrbno zložena molilna preproga ... torej podobno kot v hotelih v Združenih arabskih emiratih, Kuvajtu ali Savdski Arabiji; v slednji sem si zapomnil zlasti popolno prohibicijo, kajti v Rijadu ni bilo mogoče nikjer dobiti alkohola. V Sarajevu prohibicija sicer še ni postala absolutna, je pa že precej opazna, saj alkohola ne strežejo več povsod. 

 

Arabščina in Arabci niso le v turističnem smislu preplavili Bašćaršije, pač pa so začeli precej opazno kupovati tudi nepremičnine. V okolici Sarajeva še naprej rastejo stanovanjska naselja in vile za državljane zalivskih držav, ki jih privlačijo ugodnejše podnebje, nizke cene in občutek, da so nekje v Evropi vseeno "doma". O tem, kaj bo s seboj prineslo masovno kupovanje nepremičnin v muslimanskem delu Bosne in Hercegovine, ni politično korektno javno razpravljati. Toda že pogled na ostanke predvolilne kampanje, ki jo kažejo oglasni panoji vsepovsod, daje slutiti, da se zgodovina lahko ponovi ne le kot farsa, pač pa kot nova tragedija. Tako Srbi kot Hrvati so na nedavnih volitvah iskali motivacijo v svojem nacionalni eksistenci - sodeč po predvolilnih sloganih so Hrvati celo nekoliko izstopali -, medtem ko Bošnjaki nekako niso pretirano poudarjali ničesar, poudarek pa je bil na "skupnosti".

 

Bosna in Hercegovina je država, ki je de facto muslimanska. Demokracija v njej zaradi tega ni nič boljša ali slabša kot v drugih balkanskih deželah. Tisto, kar Bosno razlikuje od sosed, je seveda preteklost. Tista bolj oddaljena (aneksija 1878, sarajavski atentat 1914) in tista, ki jo pozornejše oko še vedno lahko opazi skoraj na vsakem koraku. Priznam, da me je presenetilo, koliko sledov vojne 1991-1996 je po skoraj četrt stoletja še vedno živih na stavbah in infrastrukturi. Zdi se, da nekaterih ostankov vojne oblasti enostavno nočejo zakriti. Verjetno imajo svoje razloge za to.

 

Ali je Bosna zaradi svojega muslimanskega pedigreja lahko prva evropska žrtev političnega islama, ki zadnja leta pridobiva vpliv takorekoč po vsem Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki? Bošnjaki resda tradicionalno niso ortodoksni muslimani, v Sarajevu se mnogi med njimi celo zgražajo nad sonarodnjaki, ki so v zadnjih letih postali "pravoverni" muslimani, vendar je lahko vpliv arabskih, zlasti zalivskih držav, v prihodnjih letih dovolj opazen, da začne resneje spreminjati značaj bosanskega islama. Prav zgodba Savdske Arabije, kjer se je prestolonaslednik, domnevno reformistično usmerjeni princ Mohamed bin Salman izkazal za hladnokrvnega, sadističnega avtokrata, ki naroča barbarske likvidacije svojih kritikov, konkurentov in domnevnih političnih nasprotnikov, odpira nekaj utemeljenih dvomov glede možnosti miroljubnega sobivanja Evrope in dežel, v katerih je prevladal politični islam. Še zlasti po tragičnih posledicah t.i. arabske pomladi; ko je takorekoč edinole še Jordanija kolikor toliko "normalna" arabska država na Bližnjem Vzhodu, v Severni Afriki pa sta to Maroko in Tunizija.

 

Spoznanje, ki ga je likvidacija Džamala Hašodžija potrdila in ki nas spomni tudi na nikoli preklicano Homeinijevo fatvo nad Salmanom Rushdiejem, govori o nezdružljivosti demokracije in političnega islama, torej avtokratskega modela državne ureditve s poudarjenim verskim dogmatizmom. Zaradi nekaj nasmeškov, milijardnih ekonomskih interesov ter domnevnega "reformističnega" duha je Zahod - od Trumpa do angleške kraljice - trepljal po rami "kronskega princa teme", ki pa se v resnici obnaša podobno kot njegovi predniki v srednjem veku. In politično gledano je islam tam tudi ostal. V srednjem veku namreč; brutalna netoleranca, nezmožnost kakršnega koli pluralizma ali verske svobode so stvari, s katerimi se je Evropa soočila že pred stoletji z razsvetljenstvom.

 

Nihče ne sili nikogar k sprejemanju zahodnih načel ali vrednost. Demokracija očitno nikoli ne bo globalno sprejeta. Vendar pa je iluzorno pričakovati, da se bo politični islam kdaj dejansko toliko moderniziral, da bi bil zmožen sprejemati argumentirano kritiko brez uporabe barbarskih srednjeveških metod. Ravno to spoznanje bi moralo po mojem voditi evropske birokrate v Bruslju, da naslednje leto, ko bodo volitve v Evropski parlament, temu pa bo sledila še izvolitev Evropske komisije, ponovno začnejo promovirati idejo naslednje širitve Evropske unije. Če Evropa ne bo v naslednjih nekaj letih izpeljala širitvenega procesa, ki bo povezal sedanje "sivo območje", ki zajema celotno nekdanjo Jugoslavijo (brez Slovenije in Hrvaške) plus Albanijo, potem bodo v ta prostor začeli agresivneje posegati drugi. Tudi bogati arabski bratje, zaskrbljeni nad usodo svojih revnih balkanskih bratov.

 

Bosna in Hercegovina je v tem smislu res poseben "sod smodnika", kjer ljudje že leta in leta čakajo na kakšno spodbudno novico iz "Evrope". Njihovo potrpljenje je izjemno, čeprav od tega nimajo ničesar. Na drugi strani pa Bošnjake arabske države v skladu z doktrino političnega islama počasi, a vztrajno prepričujejo s svojo versko indoktrinacijo, ki se skozi nove in nove mošeje plazi po deželi. V deželi, kjer bi se velika večina ljudi jutri brez pomislekov še vedno odločila za Evropo, če bi le imeli to priložnost.

 

Zakaj se Slovenija, v mednarodnih, predvsem pa evropskih odnosih povsem obsedena z arbitražo, naposled ne angažira kot največja zagovornica širitve Unije na Zahodni Balkan? Je to za fine slovenske politike preveč?!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,102
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,545
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,802
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,505
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 928
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 818
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 747