Komentar

Renesansa in srednji vek: Sarajevske meditacije o demokraciji in islamu

Ali je Bosna zaradi svojega muslimanskega pedigreja lahko prva evropska žrtev političnega islama, ki zadnja leta pridobiva vpliv takorekoč po vsem Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki? Bošnjaki resda tradicionalno niso ortodoksni muslimani, v Sarajevu se mnogi med njimi celo zgražajo nad sonarodnjaki, ki so v zadnjih letih postali "pravoverni" muslimani, vendar je lahko vpliv arabskih, zlasti zalivskih držav, v prihodnjih letih dovolj opazen, da začne resneje spreminjati značaj bosanskega islama. Sploh če bo Bosance ponovno na cedilu pustila Evropska unija, ki bo prihodnje leto morala kaj konkretnejšega povedati tudi o svoji prihodnji širitvi - če bo do nje sploh prišlo. Slovenija bi se glede tega morala opredeliti, kajti stabilnost na Balkanu je v našem nacionalnem interesu,

21.10.2018 20:54
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   islam   Arabci   Bosna in Hercegovina   Sarajevo   Balkan   Mohamed bin Salman   demokracija   Evropa   srednji vek

Ilustracija: The Spectator

Nihče ne sili nikogar k sprejemanju zahodnih načel ali vrednost. Demokracija očitno nikoli ne bo globalno sprejeta. Vendar pa je iluzorno pričakovati, da se bo politični islam kdaj dejansko toliko moderniziral, da bi bil zmožen sprejemati argumentirano kritiko brez uporabe barbarskih srednjeveških metod.

Naključje je hotelo, da sem se v umor Džamala Hašodžija resneje poglobil med nekajdnevnim bivanjem v Sarajevu. Naključje pravim zato, ker je v tem mestu vpliv zalivskih držav, torej Arabcev, postal preveč očiten, da ga obiskovalec ne bi opazil. Celo v hotelu, kjer smo prebivali, je bila arabščina poleg bosanščine in angleščine tretji jezik, na stropu sobe je bila diskretno izrisana črna puščica, ki kaže v smeri Meke, v omari je bila skrbno zložena molilna preproga ... torej podobno kot v hotelih v Združenih arabskih emiratih, Kuvajtu ali Savdski Arabiji; v slednji sem si zapomnil zlasti popolno prohibicijo, kajti v Rijadu ni bilo mogoče nikjer dobiti alkohola. V Sarajevu prohibicija sicer še ni postala absolutna, je pa že precej opazna, saj alkohola ne strežejo več povsod. 

 

Arabščina in Arabci niso le v turističnem smislu preplavili Bašćaršije, pač pa so začeli precej opazno kupovati tudi nepremičnine. V okolici Sarajeva še naprej rastejo stanovanjska naselja in vile za državljane zalivskih držav, ki jih privlačijo ugodnejše podnebje, nizke cene in občutek, da so nekje v Evropi vseeno "doma". O tem, kaj bo s seboj prineslo masovno kupovanje nepremičnin v muslimanskem delu Bosne in Hercegovine, ni politično korektno javno razpravljati. Toda že pogled na ostanke predvolilne kampanje, ki jo kažejo oglasni panoji vsepovsod, daje slutiti, da se zgodovina lahko ponovi ne le kot farsa, pač pa kot nova tragedija. Tako Srbi kot Hrvati so na nedavnih volitvah iskali motivacijo v svojem nacionalni eksistenci - sodeč po predvolilnih sloganih so Hrvati celo nekoliko izstopali -, medtem ko Bošnjaki nekako niso pretirano poudarjali ničesar, poudarek pa je bil na "skupnosti".

 

Bosna in Hercegovina je država, ki je de facto muslimanska. Demokracija v njej zaradi tega ni nič boljša ali slabša kot v drugih balkanskih deželah. Tisto, kar Bosno razlikuje od sosed, je seveda preteklost. Tista bolj oddaljena (aneksija 1878, sarajavski atentat 1914) in tista, ki jo pozornejše oko še vedno lahko opazi skoraj na vsakem koraku. Priznam, da me je presenetilo, koliko sledov vojne 1991-1996 je po skoraj četrt stoletja še vedno živih na stavbah in infrastrukturi. Zdi se, da nekaterih ostankov vojne oblasti enostavno nočejo zakriti. Verjetno imajo svoje razloge za to.

 

Ali je Bosna zaradi svojega muslimanskega pedigreja lahko prva evropska žrtev političnega islama, ki zadnja leta pridobiva vpliv takorekoč po vsem Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki? Bošnjaki resda tradicionalno niso ortodoksni muslimani, v Sarajevu se mnogi med njimi celo zgražajo nad sonarodnjaki, ki so v zadnjih letih postali "pravoverni" muslimani, vendar je lahko vpliv arabskih, zlasti zalivskih držav, v prihodnjih letih dovolj opazen, da začne resneje spreminjati značaj bosanskega islama. Prav zgodba Savdske Arabije, kjer se je prestolonaslednik, domnevno reformistično usmerjeni princ Mohamed bin Salman izkazal za hladnokrvnega, sadističnega avtokrata, ki naroča barbarske likvidacije svojih kritikov, konkurentov in domnevnih političnih nasprotnikov, odpira nekaj utemeljenih dvomov glede možnosti miroljubnega sobivanja Evrope in dežel, v katerih je prevladal politični islam. Še zlasti po tragičnih posledicah t.i. arabske pomladi; ko je takorekoč edinole še Jordanija kolikor toliko "normalna" arabska država na Bližnjem Vzhodu, v Severni Afriki pa sta to Maroko in Tunizija.

 

Spoznanje, ki ga je likvidacija Džamala Hašodžija potrdila in ki nas spomni tudi na nikoli preklicano Homeinijevo fatvo nad Salmanom Rushdiejem, govori o nezdružljivosti demokracije in političnega islama, torej avtokratskega modela državne ureditve s poudarjenim verskim dogmatizmom. Zaradi nekaj nasmeškov, milijardnih ekonomskih interesov ter domnevnega "reformističnega" duha je Zahod - od Trumpa do angleške kraljice - trepljal po rami "kronskega princa teme", ki pa se v resnici obnaša podobno kot njegovi predniki v srednjem veku. In politično gledano je islam tam tudi ostal. V srednjem veku namreč; brutalna netoleranca, nezmožnost kakršnega koli pluralizma ali verske svobode so stvari, s katerimi se je Evropa soočila že pred stoletji z razsvetljenstvom.

 

Nihče ne sili nikogar k sprejemanju zahodnih načel ali vrednost. Demokracija očitno nikoli ne bo globalno sprejeta. Vendar pa je iluzorno pričakovati, da se bo politični islam kdaj dejansko toliko moderniziral, da bi bil zmožen sprejemati argumentirano kritiko brez uporabe barbarskih srednjeveških metod. Ravno to spoznanje bi moralo po mojem voditi evropske birokrate v Bruslju, da naslednje leto, ko bodo volitve v Evropski parlament, temu pa bo sledila še izvolitev Evropske komisije, ponovno začnejo promovirati idejo naslednje širitve Evropske unije. Če Evropa ne bo v naslednjih nekaj letih izpeljala širitvenega procesa, ki bo povezal sedanje "sivo območje", ki zajema celotno nekdanjo Jugoslavijo (brez Slovenije in Hrvaške) plus Albanijo, potem bodo v ta prostor začeli agresivneje posegati drugi. Tudi bogati arabski bratje, zaskrbljeni nad usodo svojih revnih balkanskih bratov.

 

Bosna in Hercegovina je v tem smislu res poseben "sod smodnika", kjer ljudje že leta in leta čakajo na kakšno spodbudno novico iz "Evrope". Njihovo potrpljenje je izjemno, čeprav od tega nimajo ničesar. Na drugi strani pa Bošnjake arabske države v skladu z doktrino političnega islama počasi, a vztrajno prepričujejo s svojo versko indoktrinacijo, ki se skozi nove in nove mošeje plazi po deželi. V deželi, kjer bi se velika večina ljudi jutri brez pomislekov še vedno odločila za Evropo, če bi le imeli to priložnost.

 

Zakaj se Slovenija, v mednarodnih, predvsem pa evropskih odnosih povsem obsedena z arbitražo, naposled ne angažira kot največja zagovornica širitve Unije na Zahodni Balkan? Je to za fine slovenske politike preveč?!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
4
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,386
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,060
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 706
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885