Komentar

Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?

Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, je Cerkev - približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h krščanstvu - določila en dan v letu, ko se spominjamo vseh svetnikov. Začetek praznovanja dneva vseh svetnikov (vseh svetih) se ujema s priključitvijo slovenskih prednikov (Karantancev) na Zahod. Spomnil sem se, kaj sem napisal lansko poletje.

26.10.2018 00:28
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   1. november   spomenik   sprava   Izidor Cankar   Karantanija   Drago Jančar   Rado Hribar   Strmol   Žarko Petan

Foto: Mediaspeed

Poskusite si predstavljati pokopališče, kjer na spomenikih ni nobenih podatkov: niti imen niti datumov.

"Kot je znano, so slovenski predniki kakšnih tisoč tristo let nazaj prestopali iz poganstva v krščanstvo. V poročilu z naslovom Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev (Conversio Bagoariorum et Carantanorum) je med drugim opisano poslovanje (karantanskega) kneza Inga. Njegovi podložniki so njegova sporočila, navodila ali ukaze upoštevali, ne da bi jih v resnici videli ali prebrali. Ubogali so, čim so jim knežji odposlanci pokazali pismo, v katerem sicer ni bilo nič napisano. Pismo, ki mu od zunaj ni bilo videti, da je prazno, je bilo znamenje oblasti, in njegov pojav je bil nastop oblasti. Morda podložniki niso znali brati? Gre skratka za znamenito pismo brez pisave (carta sine litteris)."

 

Poskusite si predstavljati pokopališče, kjer na spomenikih ni nobenih podatkov: niti imen niti datumov. Zadnje čase državniki, ki obiskujejo Ljubljano, polagajo vence h golemu betonskemu bloku, ki ga uradni poročevalci imenujejo "spomenik žrtvam vseh vojn". Tupatam rabijo tudi "spomenik vsem žrtvam vojn", vendar na samem spomeniku o tem ni niti besede. Ko državniki strmijo v prazni zid, je mogoče na njihovih obrazih opaziti zadrego, kot da ugibajo, zakaj je prazen? Zakaj smo ostali brez besed? Na prazne bele površine ob ljubljanskem parku Zvezda oz. na dvorišču Kazine bi najbrž morali vklesati nekaj najbolj značilnih in verodostojnih podatkov dramatične, tudi samouničevalne slovenske zgodovine.

 

Lahko bi napisali:

 

  • Kakšnih tisoč tristo let nazaj so se naši predniki - ne brez težav in žrtev - priključili krščanstvu in Zahodu.

  • Slovensko življenje (na Zahodu) se je nadaljevalo v območju Avstrije in - kratek čas - celo v območju Francije.

  • V prvi svetovni vojni, v kateri je umrlo mnogo naših prednikov, smo se znašli na napačni strani zgodovine, ki nas je priključila balkanskim zmagovalcem, s tem pa za spoznanje približala Vzhodu.

  • Slovenskih bojišč druge svetovne vojne je bilo - predvsem zaradi povezave med uporom zoper okupatorje in revolucijo - več. Vojna je povzročila razkole med privrženci in nasprotniki komunistične revolucije pa celo med Slovenci, ki so sodelovali z zavezniki v okviru partizanskega gibanja in londonske vlade. Že med vojno, predvsem pa po njej je prihajalo do množičnih pobojev in surovih obračunov z ideološkimi nasprotniki - podjetniki, duhovniki, izobraženci in drugimi. Slovenske oblasti so organizirale montirane sodne procese (npr. Nagodetov proces, v katerem sta bila na smrt obsojena Ljubo Sirc in Boris Furlan). Slovenija se je - kljub neuvrščeni retoriki - premaknila na Vzhod.

  • Konec hladne vojne je Slovencem ponudil priložnost za vrnitev na Zahod. Prišlo je do ustanovitve samostojne države in prehoda k demokratični ureditvi. Nova realnost naj bi načeloma omogočila narodno spravo.



Utemeljitev

 

Kot pravi Milko Kos, so bili slovenski predniki/Karantanci v osmem stoletju "v zavezniškem razmerju" z Bavarci. Zaradi tega zavezništva naj bi Karantanija izgubila neodvisnost in - na najvišji ravni - sprejela krščanstvo. Knez Borut se je dogovoril z Bavarci, da bodo sina Gorazda in nečaka Hotimira spreobrnili h krščanstvu, nakar so enega za drugim - s pomočjo ljudstva - postavili za kneza. Kot beremo pri Kosu, naj bi se bile "široke plasti svobodnega prebivalstva, ki so bile še pod vodstvom plemenskih in rodovnih poglavarjev" upirale krščanstvu, vendar pri tem niso bile uspešne. Svojo razlago tega dogajanja je v Krstu pri Savici prispeval France Prešeren, dolgo pred njim (871) pa v znameniti kroniki Conversio Bagoariorum et Carantanorum bavarski duhovnik, morda salzburški nadškof Adalwin. Kronika med drugim govori o pooblaščencu škofa Arna, misijonarju Ingu, ki je "nekoč k sebi povabil kristjane, ki so bili sužnji, in jim dal postreči v pozlačenih posodah, njihovim staroverskim gospodarjem pa je dal pred hišo jesti kruha, mesa in vina v počrnelih umazanih posodah. Na vprašanje slednjih zakaj tako ravna, je Ingo odgovoril, da niso vredni, da so v družbi onih, ki jih je že očistil krst, zato naj jedo zunaj pred hišo kakor psi. Te besede naj bi na neverne plemiče napravile tako velik vtis, da so se dali krstiti". Dogodek sem uporabil za kratko zgodbo Zlati kozarci, ki je bila objavljena v Naših razgledih 10. aprila 1987.

 

 

 

 

Eno najbolj značilnih in usodnih slovenskih zgodb je napisal bratranec Ivana Cankarja in svak Rada Hribarja, pisatelj, umetnostni zgodovinar, diplomat in član Šubašićeve londonske vlade Izidor Cankar - in to v svojem Londonskem dnevniku. V delu, kjer nastopa zamolčani slovenski del zavezniške koalicije v II. svetovni vojni, Cankar izrazi slutnjo, da se utegne - razen v primeru, če se domobranci združijo s partizani - po vojni zgoditi nacionalna tragedija. Cankarjev dnevnik je na neki način prolog k poročilom, ki jih je o slovenski revoluciji - v dnevnikih in v zbirki novel Strah in pogum (1951) napisal Edvard Kocbek. Ta je sicer pozno, leta 1975 v intervjuju za tržaški Zaliv, začel veliko debato o povojnih zunajsodnih pobojih. Ti poboji so bili nadaljevanje revolucionarnih izgredov, kot je bil umor Rada Hribarja. Med paradigmatična besedila slovenske zgodovine (poleg kronike Angelike Hribar oz. romana Draga Jančarja, Kocbekovih in Cankarjevih dnevnikov spadajo vsekakor še spomini Dušana Pirjevca in knjiga Trieste, ki žal do današnjega dne ni bila prevedena v slovenščino.

 

Med velike slovenske zgodbe spada zgodba o umoru (Ksenije in Rada Hribarja) na Strmolu. O tem umoru obstajajo pričevanja sorodnikov in na podlagi teh pričevanj nastali roman Draga Jančarja To noč sem jo videl. Angelika Hribar poroča:

 

" … kljub temu 'svarilu' in svarilu Radu naklonjenega sodelavca OF Jeriča, naj se umakne vsaj v Ljubljano, Rado ni verjel, da ga nameravajo ubiti. Po pripovedi Vilme Mlakar je bilo v skupini VOS okoli devet partizanov, med njimi vsaj ena partizanka. Rado je mislil, da so prišli po tiskarski stroj, ki ga je zanje skrivaj pripeljal. Ko so potrkali na vrata, jih je povabil noter. Kuharicam je naročil, naj jim v vinski kleti postrežejo z jedačo. Ko so se najedli, sta vodilna dva prišla v kuhinjo in začela Rada obtoževati raznih grdih dejanj, ostali pa so se razkropili po sobah in začeli odnašati stvari. Po navedbi Vide Kulovec in Branka Jerkiča je to bilo naslednje: 'Tri lovske puške s strelnimi daljnogledi, vojaško brzostrelko italijanske izdelave, pištolo 'mauser', strelivo za vse to orožje, dva prstana, zlato žepno uro, 2 daljnogleda, pisalni stroj, radio aparat, obleke in obutev, ter večjo količino topografskih kart'. Kuharica Marija in Vilma Mlakar sta obtožbe svojih gospodarjev, ki so jih naštevali partizani, zanikali. Seveda to ni nič pomagalo.

 

Po pripovedi Nade Murko, hčerke strežaja Steblaja, so partizani prepovedali, da bi pred peto uro zjutraj šel kdo z gradu, zato je Steblaj še telefoniral ženi v lovsko kočo pod gradom, da ga pred jutrom ne bo domov, potem pa so partizani telefonske žice prerezali. Ksenija H. se je menda preoblekla v jahalno obleko, kar je povsem verjetno, saj so zjutraj 'vse tri aretirance (aretirali so tudi nekega prodajalca konj, ki je slučajno takrat bil na gradu, kakor je povedala Vilma Mlakar) so po globokem snegu odvedli proti Preddvoru. Tam so bili naslednjega dne zaslišani. A.S., ki ni bil povezan z delovanjem Hribarjevih, so izpustili, Rado Hribar in žena Ksenija pa sta bila ustreljena. Tako Vida Kulovec in Branko Jerkič za skupnost borcev VOS-OF, ki še dostavljata: 'Prav tako je navedba o mučenju aretiranih in posilstvu Ksenije Hribar sestavni del takratne protipartizanske propagande nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja. A.S. je bl izpuščen po justifikaciji Hribarjevih in je bil živa priča dogodkov tako v gradu Strmol kakor tudi pri zasliševalnem postopku' ..."

 

Pokojni režiser in pisatelj humoresk Žarko Petan je leta 1983 objavil pisemski roman z naslovom Dvojčka. V pismih je večkrat, pravzaprav zelo veliko govora o zlatu in zlatnikih, ki jih je avtorjev oče, lastnik znamenite mariborske kavarne Astoria, kupoval in hranil, da bi čim bolj varno naložil svoje prihranke. Najbolj zanimivo je četrto pismo, v katerem - leta 1947 - na vrata družinskega stanovanja potrka policija/udba, in to v trenutku, ko skuša oče najnovejšo zlato pridobitev (30 zlatnikov) skriti v kepo mavca. Ko je pozvonilo, je oče mavec z zlatniki zalučal skozi okno. 'Organi', kot so se imenovali, so začeli preiskovati stanovanje, temu je sledil telesni pregled. Po večurnem pregledovanju, je glavni organ posadil družinske člane za mizo in rekel, da se morajo 'resno pogovoriti':

 

'Cekini, včeraj ste jih kupili, sinoči ob enajstih ...'

'Ob enajstih,' je po premoru ponovil oče, na obrazu mu je bilo videti, da razmišlja, kaj naj stori. 'Ne vem, o čem sploh govorite.' Odločil se je za taktiko zavlačevanja.

'O cekinih govorim, o zlatnikih, tudi napoleondori jim pravijo, o tridesetih zlatih novcih. Šli boste z nami, če ne dobimo cekinov, trda vam bo predla ...'

Oče je sunkoma vstal. 'Kam pa, kam?'

'Z vami grem, saj ste rekli ...'

'Sedite!' Najvišji ni bil prav nič jezen, govoril je zelo spoštljivo in obvladano. 'Poslušajte, gospod, položil bom karte na mizo. Cekine moramo dobiti nazaj, in to pri priči, sicer ...'

'NAZAJ?!' Očetov glas je bil prvič negotov.

'Ja, nazaj. Dobro ste slišali. Možakar, od katerega ste snoči ob enajstih kupili trideset zlatnikov, je bil naš človek, mi smo ga poslali k vam, prinsel vam je naše, se pravi državne cekine. Razumete, gospod, ti cekini so naša obratna sredstva, naš inventar, dobili smo jih na reverz, zadolženi smo zanje, osebno sem garantiral zanje, razumete ...'

 

'Poslušajte, gospod, možakar je prišel snoči ob enajstih k vam, ta človek dela za nas, je naš honorarni uslužbenec, vaba. Prinesel je trideset cekinov, kot sta bila domenjena. Izročil vam jih je, a drži? Vi ste jih pošteno plačali, a drži ...'"

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
7
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,235
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,277
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,720
04/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,334
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,057
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,444
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,271
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
09/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 974
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,914