Komentar

Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla

Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

27.10.2018 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   črka   črke   El Lissitzky   besede   tipografija   tekst   tekstura   tipografija Kosovel

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi.

Povod za mojo današnjo reakcijo na portalu+ je "tipografija Kosovel", ki sem si jo te dni zelo natančno ogledoval in premišljeval o njej, globinski razlog pa je stoletnica umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo obhajali po Novemu letu. Sam sem kar nekaj let živel v skupnem prostoru s "tipografijo Bauhaus", visela mi je na velikem apnenemu zidu nasproti moje postelje v obliki črnega, petmetrskega transparenta. Ure in ure sem jo lahko gledal, največkrat pred spanjem, na podoben način kot si te dni ogledujem "tipografijo Kosovel". Pred mnogimi leti, v tisti veliki sobi z visokimi stropi, na Osojah pod gradom, ni bilo ničesar drugega kot masivna postelja in črn transparent s prelepimi srebrnimi črkami.

 

Črka in njena tipografija sta geometričen, znakovni obrazec umetnega življenja bodočega teksta, beseda pa je organiziran smisel črke. V vsak tekst lahko pogledamo iz najmanj dveh orientacijskih smeri, v njegovo vsebinsko organizacijo ali pa v njegovo površino, v način kako je oblikovana njegova "tekstura".

 

Pisava je in ni samo transkripcija govora! Vsebinska smer je seveda prevladujoča, čeprav se obe ogranizaciji v očesu, posledično pa v možganih, dinamično izmenjujeta. Po očesnemu preletu stavčnega in besednega smisla začnemo vstopati v vsebine. Začnemo s procesom branja. Razpoznavamo znake, ki jih v možganih slišimo kot abstraktno povezane glasove, povezane v besede, v stavke, posledično tudi v "teksturo". Beseda "tekstura" je bila najprej historično mišljena kot gotska pisava. Sicer pa gotico povezujemo predvsem z njenim arhitekturnim duhom, z generalno gotsko obliko. Njena tipografija izhaja iz forme arhitekture, oblikovno pa je bila gotska arhitektura izpeljana iz oblike smreke, iz ogromne smreke. Tekst gotice beremo kot smrekasto gozdno pokrajino.

 

Sam pa besedo "tekstura" uporabljam navkljub pomenski nedoslednosti dosledno, kot generalni pogled na tekst, na organizacijo teksta. Besedo "tekstura" uporabljam za zunanji prelet in istočasno pregled celotnega teskta na čelu z izbrano tipografijo, s pozicijskimi in drugimi soodvisnostmi, ki gradijo njegovo celoto.

 

Prvi dvojček: začnimo s tistim, kar je tukaj, ta hip pred nami - s črko! Seveda je črka predvsem znak za glas, takoj zatem pa metoda prenosa informacije in spominjanja. Na tem mestu bi vas rad spomnil na razliko med simbolom in znakom. V simbolu vidimo veliko več, kot v resnici v njemu je (npr. zvezda). V njem vidimo njegovo akumulacijo mitološke pripovednosti, v preteklosti vanj investirane žrtvovanjskosti. Znak pa je točno to, kar v njem gledamo. Ne več, ne manj. Je točno to, kar je! Recimo, za primer, v črki "o" vidimo in slišimo glas "o", oblikovan z ustnicami v čimbolj zaokroženo pozicijo, ko v nasednjem trenutku skozi ustnico že dahnemo usmerjen glas s pomočjo glasilk. Seveda je njegov dvojček zapis s pomočjo črk.

 

Obstajajo tudi teorije, ki menijo, da je simbol del znakovnega sistema, kar pa sam zavračam. Sem pa prepričan, da je vsa programirana skrivnost nameščena v zlogih in fonemih, toda ta misel je že izven zastavljene vsebine komentarja.

 

V "tekstu" se frenetično izmenjujeta dva pogleda: smisel teksta in jezik kodifikacije smisla, ki ga govori točno določena skupina ljudi. Pozor! Ne reflektiram pravopisa "teksta", tema mojega komentarja je "tipografija Kosovel", se pravi črka in njena oblika. Kosovelova črka in izmenjava pogleda med znakom-črko in njeno obliko-tipografijo, ki nam v ozadju sproži kulturno podzavest. Takšna umetnost me privlači: nevidna umetnost. Občudujem tiste, ki svoje življenje posvečajo semiotskim raziskavam in tipografskim, laboratorijskim  črkovnim študijam. V našem mestu imamo izvrstne raziskovalce tipografskih problematik.

 

Spomniti vas hočem na hitro izmenjujoče se konstruktivne funkcije "teksta": odnos med naravnim in umetnim jezikom, umetniškim jezikom. Na razmerje med oblikovno logiko teksture in njeno vsebino. Tretji odnos pa je nadvse pomemben dvojček med znakom in njegovo obliko, tipografijo. V naši umetnosti je nujna predvsem rehabilitacija črke zaradi tega, ker ni nikoli doživela svoje emancipacije, vedno je živela v besedi ali stavku.

 

Vedenje o tekstu in teksturi je kompleksno in komplicirano znanje, toda kljub vsemu želim v današnjem komentarju predvsem opozoriti, da v umetnosti našega jezika in posledično kulturi nismo še dovolj ozavestili emancipiranih črk. Da bom razumljiv: italijanski futuristi so namestili eksplozivno napravo v "veliki klasični tekst" Petrarke in Danteja, po eksploziji pa so začeli natančno opazovati osvobojene črke (Lettere in liberta, Parole in Liberta), sovjetski konstruktivisti pa so konstruirali nove črke novega sveta, nove črke za nove manifeste (For the Vioce, El Lissitzky).

 

Ravno v tem troedinem smislu imata črka, zlog-beseda in stavek-tekst osrednje mesto v kulturi naroda. Zelo je pomembno, kakšna in katera sta "tekst in tekstura" ljudstva. Kako sta organizirana: tako vsebinsko oziroma mitološko, kot tudi kako je postavljen tekst in iz kakšnih črk je zgrajen. Ravno zaradi te celovitosti in kompleksnosti ga imenujemo "nevidna umetnost", saj deluje globoko v podzavest naroda in je kot tak nenehno prisoten! Zato je poleg notranjega "tekstovnega" smisla, ki ga raziskujejo velike in kompleksne humanistične znanosti, nujno potrebno raziskovati notranje tokove tipografske logike, logike lepote oblike črke in v naslednji stopnji teksta oziroma knjige. Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

 

Črka je osnovni gradnik komunikacije, ki jo lahko obravnavamo popolnoma avtonomno, ima tudi svoje avtonomno, laboratorijsko življenje. Ravno tako kot poteka dvojček med naravnim jezikom in umetnim jezikom, tako poteka odnos med osnovnim geometričnim jezikom oblike črke in umetniško obliko črke, ki je izbrana za točno določeno vsebino. Vsaka črka je dogovorjena oblika za določen glas, seveda pa črke izražajo glasovno izraznost. Tipografija je bitka za "čisto obliko", neodvisna od zunanjega sveta, od kakršnihkoli zunanjih vplivov. V tem smislu je to resnična laboratorijska oblika, odvisna le od študijskih tendenc, se pravi od zgodovinskega konteksta, razvoja in predvsem orodij, s katerimi jo oblikujemo. Tip črke pa tvorijo izdelki iste vrste zaradi enakih lastnosti, značilnosti. Črka je konstruirana semantika! Črka je posrednica razuma! Črka je medij smisla. Črke so proteza možganov! Sam sem destletje zbiral črke H.

 

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi. Bili ste v v procesu sprejemanja civilizacijskega inventarja, naloženega skozi stoletja, začeli ste padati v globine smisla. Vse to se vam je zgodilo, ker je oblikovalec črke izoblikoval božansko orodje, črko in njeno tipografijo. Izoblikoval je estetsko enotnost.

 

Tipografija Kosovel :

 

        - obravnava historični material

        - postopoma vstopi v material izbranega časovnega intervala in v kontekst njegovega nastanka

        - aktualizira material

        - določa vizualne konstante, ki izoblikuje konstrukcijo črke

        - pristopi se h konstruiranju črkovne vrste

        - naj živijo črka, glas in grafem!

        - pisalni stroj je bil izumljen leta 1714

        - etimologija besede "črka" izhaja iz bolgarske besede "čorkam", ki pomeni zareza z nožem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,941
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,203
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,009
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,373
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,193
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,410
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,100
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,375
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,015
10/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,672