Komentar

Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla

Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

27.10.2018 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   črka   črke   El Lissitzky   besede   tipografija   tekst   tekstura   tipografija Kosovel

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi.

Povod za mojo današnjo reakcijo na portalu+ je "tipografija Kosovel", ki sem si jo te dni zelo natančno ogledoval in premišljeval o njej, globinski razlog pa je stoletnica umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo obhajali po Novemu letu. Sam sem kar nekaj let živel v skupnem prostoru s "tipografijo Bauhaus", visela mi je na velikem apnenemu zidu nasproti moje postelje v obliki črnega, petmetrskega transparenta. Ure in ure sem jo lahko gledal, največkrat pred spanjem, na podoben način kot si te dni ogledujem "tipografijo Kosovel". Pred mnogimi leti, v tisti veliki sobi z visokimi stropi, na Osojah pod gradom, ni bilo ničesar drugega kot masivna postelja in črn transparent s prelepimi srebrnimi črkami.

 

Črka in njena tipografija sta geometričen, znakovni obrazec umetnega življenja bodočega teksta, beseda pa je organiziran smisel črke. V vsak tekst lahko pogledamo iz najmanj dveh orientacijskih smeri, v njegovo vsebinsko organizacijo ali pa v njegovo površino, v način kako je oblikovana njegova "tekstura".

 

Pisava je in ni samo transkripcija govora! Vsebinska smer je seveda prevladujoča, čeprav se obe ogranizaciji v očesu, posledično pa v možganih, dinamično izmenjujeta. Po očesnemu preletu stavčnega in besednega smisla začnemo vstopati v vsebine. Začnemo s procesom branja. Razpoznavamo znake, ki jih v možganih slišimo kot abstraktno povezane glasove, povezane v besede, v stavke, posledično tudi v "teksturo". Beseda "tekstura" je bila najprej historično mišljena kot gotska pisava. Sicer pa gotico povezujemo predvsem z njenim arhitekturnim duhom, z generalno gotsko obliko. Njena tipografija izhaja iz forme arhitekture, oblikovno pa je bila gotska arhitektura izpeljana iz oblike smreke, iz ogromne smreke. Tekst gotice beremo kot smrekasto gozdno pokrajino.

 

Sam pa besedo "tekstura" uporabljam navkljub pomenski nedoslednosti dosledno, kot generalni pogled na tekst, na organizacijo teksta. Besedo "tekstura" uporabljam za zunanji prelet in istočasno pregled celotnega teskta na čelu z izbrano tipografijo, s pozicijskimi in drugimi soodvisnostmi, ki gradijo njegovo celoto.

 

Prvi dvojček: začnimo s tistim, kar je tukaj, ta hip pred nami - s črko! Seveda je črka predvsem znak za glas, takoj zatem pa metoda prenosa informacije in spominjanja. Na tem mestu bi vas rad spomnil na razliko med simbolom in znakom. V simbolu vidimo veliko več, kot v resnici v njemu je (npr. zvezda). V njem vidimo njegovo akumulacijo mitološke pripovednosti, v preteklosti vanj investirane žrtvovanjskosti. Znak pa je točno to, kar v njem gledamo. Ne več, ne manj. Je točno to, kar je! Recimo, za primer, v črki "o" vidimo in slišimo glas "o", oblikovan z ustnicami v čimbolj zaokroženo pozicijo, ko v nasednjem trenutku skozi ustnico že dahnemo usmerjen glas s pomočjo glasilk. Seveda je njegov dvojček zapis s pomočjo črk.

 

Obstajajo tudi teorije, ki menijo, da je simbol del znakovnega sistema, kar pa sam zavračam. Sem pa prepričan, da je vsa programirana skrivnost nameščena v zlogih in fonemih, toda ta misel je že izven zastavljene vsebine komentarja.

 

V "tekstu" se frenetično izmenjujeta dva pogleda: smisel teksta in jezik kodifikacije smisla, ki ga govori točno določena skupina ljudi. Pozor! Ne reflektiram pravopisa "teksta", tema mojega komentarja je "tipografija Kosovel", se pravi črka in njena oblika. Kosovelova črka in izmenjava pogleda med znakom-črko in njeno obliko-tipografijo, ki nam v ozadju sproži kulturno podzavest. Takšna umetnost me privlači: nevidna umetnost. Občudujem tiste, ki svoje življenje posvečajo semiotskim raziskavam in tipografskim, laboratorijskim  črkovnim študijam. V našem mestu imamo izvrstne raziskovalce tipografskih problematik.

 

Spomniti vas hočem na hitro izmenjujoče se konstruktivne funkcije "teksta": odnos med naravnim in umetnim jezikom, umetniškim jezikom. Na razmerje med oblikovno logiko teksture in njeno vsebino. Tretji odnos pa je nadvse pomemben dvojček med znakom in njegovo obliko, tipografijo. V naši umetnosti je nujna predvsem rehabilitacija črke zaradi tega, ker ni nikoli doživela svoje emancipacije, vedno je živela v besedi ali stavku.

 

Vedenje o tekstu in teksturi je kompleksno in komplicirano znanje, toda kljub vsemu želim v današnjem komentarju predvsem opozoriti, da v umetnosti našega jezika in posledično kulturi nismo še dovolj ozavestili emancipiranih črk. Da bom razumljiv: italijanski futuristi so namestili eksplozivno napravo v "veliki klasični tekst" Petrarke in Danteja, po eksploziji pa so začeli natančno opazovati osvobojene črke (Lettere in liberta, Parole in Liberta), sovjetski konstruktivisti pa so konstruirali nove črke novega sveta, nove črke za nove manifeste (For the Vioce, El Lissitzky).

 

Ravno v tem troedinem smislu imata črka, zlog-beseda in stavek-tekst osrednje mesto v kulturi naroda. Zelo je pomembno, kakšna in katera sta "tekst in tekstura" ljudstva. Kako sta organizirana: tako vsebinsko oziroma mitološko, kot tudi kako je postavljen tekst in iz kakšnih črk je zgrajen. Ravno zaradi te celovitosti in kompleksnosti ga imenujemo "nevidna umetnost", saj deluje globoko v podzavest naroda in je kot tak nenehno prisoten! Zato je poleg notranjega "tekstovnega" smisla, ki ga raziskujejo velike in kompleksne humanistične znanosti, nujno potrebno raziskovati notranje tokove tipografske logike, logike lepote oblike črke in v naslednji stopnji teksta oziroma knjige. Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

 

Črka je osnovni gradnik komunikacije, ki jo lahko obravnavamo popolnoma avtonomno, ima tudi svoje avtonomno, laboratorijsko življenje. Ravno tako kot poteka dvojček med naravnim jezikom in umetnim jezikom, tako poteka odnos med osnovnim geometričnim jezikom oblike črke in umetniško obliko črke, ki je izbrana za točno določeno vsebino. Vsaka črka je dogovorjena oblika za določen glas, seveda pa črke izražajo glasovno izraznost. Tipografija je bitka za "čisto obliko", neodvisna od zunanjega sveta, od kakršnihkoli zunanjih vplivov. V tem smislu je to resnična laboratorijska oblika, odvisna le od študijskih tendenc, se pravi od zgodovinskega konteksta, razvoja in predvsem orodij, s katerimi jo oblikujemo. Tip črke pa tvorijo izdelki iste vrste zaradi enakih lastnosti, značilnosti. Črka je konstruirana semantika! Črka je posrednica razuma! Črka je medij smisla. Črke so proteza možganov! Sam sem destletje zbiral črke H.

 

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi. Bili ste v v procesu sprejemanja civilizacijskega inventarja, naloženega skozi stoletja, začeli ste padati v globine smisla. Vse to se vam je zgodilo, ker je oblikovalec črke izoblikoval božansko orodje, črko in njeno tipografijo. Izoblikoval je estetsko enotnost.

 

Tipografija Kosovel :

 

        - obravnava historični material

        - postopoma vstopi v material izbranega časovnega intervala in v kontekst njegovega nastanka

        - aktualizira material

        - določa vizualne konstante, ki izoblikuje konstrukcijo črke

        - pristopi se h konstruiranju črkovne vrste

        - naj živijo črka, glas in grafem!

        - pisalni stroj je bil izumljen leta 1714

        - etimologija besede "črka" izhaja iz bolgarske besede "čorkam", ki pomeni zareza z nožem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
23
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.357
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.192
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.310
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.922
05/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.905
06/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.324
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
08/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 927
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.056
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.048