Komentar

Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla

Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

27.10.2018 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   črka   črke   El Lissitzky   besede   tipografija   tekst   tekstura   tipografija Kosovel

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi.

Povod za mojo današnjo reakcijo na portalu+ je "tipografija Kosovel", ki sem si jo te dni zelo natančno ogledoval in premišljeval o njej, globinski razlog pa je stoletnica umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo obhajali po Novemu letu. Sam sem kar nekaj let živel v skupnem prostoru s "tipografijo Bauhaus", visela mi je na velikem apnenemu zidu nasproti moje postelje v obliki črnega, petmetrskega transparenta. Ure in ure sem jo lahko gledal, največkrat pred spanjem, na podoben način kot si te dni ogledujem "tipografijo Kosovel". Pred mnogimi leti, v tisti veliki sobi z visokimi stropi, na Osojah pod gradom, ni bilo ničesar drugega kot masivna postelja in črn transparent s prelepimi srebrnimi črkami.

 

Črka in njena tipografija sta geometričen, znakovni obrazec umetnega življenja bodočega teksta, beseda pa je organiziran smisel črke. V vsak tekst lahko pogledamo iz najmanj dveh orientacijskih smeri, v njegovo vsebinsko organizacijo ali pa v njegovo površino, v način kako je oblikovana njegova "tekstura".

 

Pisava je in ni samo transkripcija govora! Vsebinska smer je seveda prevladujoča, čeprav se obe ogranizaciji v očesu, posledično pa v možganih, dinamično izmenjujeta. Po očesnemu preletu stavčnega in besednega smisla začnemo vstopati v vsebine. Začnemo s procesom branja. Razpoznavamo znake, ki jih v možganih slišimo kot abstraktno povezane glasove, povezane v besede, v stavke, posledično tudi v "teksturo". Beseda "tekstura" je bila najprej historično mišljena kot gotska pisava. Sicer pa gotico povezujemo predvsem z njenim arhitekturnim duhom, z generalno gotsko obliko. Njena tipografija izhaja iz forme arhitekture, oblikovno pa je bila gotska arhitektura izpeljana iz oblike smreke, iz ogromne smreke. Tekst gotice beremo kot smrekasto gozdno pokrajino.

 

Sam pa besedo "tekstura" uporabljam navkljub pomenski nedoslednosti dosledno, kot generalni pogled na tekst, na organizacijo teksta. Besedo "tekstura" uporabljam za zunanji prelet in istočasno pregled celotnega teskta na čelu z izbrano tipografijo, s pozicijskimi in drugimi soodvisnostmi, ki gradijo njegovo celoto.

 

Prvi dvojček: začnimo s tistim, kar je tukaj, ta hip pred nami - s črko! Seveda je črka predvsem znak za glas, takoj zatem pa metoda prenosa informacije in spominjanja. Na tem mestu bi vas rad spomnil na razliko med simbolom in znakom. V simbolu vidimo veliko več, kot v resnici v njemu je (npr. zvezda). V njem vidimo njegovo akumulacijo mitološke pripovednosti, v preteklosti vanj investirane žrtvovanjskosti. Znak pa je točno to, kar v njem gledamo. Ne več, ne manj. Je točno to, kar je! Recimo, za primer, v črki "o" vidimo in slišimo glas "o", oblikovan z ustnicami v čimbolj zaokroženo pozicijo, ko v nasednjem trenutku skozi ustnico že dahnemo usmerjen glas s pomočjo glasilk. Seveda je njegov dvojček zapis s pomočjo črk.

 

Obstajajo tudi teorije, ki menijo, da je simbol del znakovnega sistema, kar pa sam zavračam. Sem pa prepričan, da je vsa programirana skrivnost nameščena v zlogih in fonemih, toda ta misel je že izven zastavljene vsebine komentarja.

 

V "tekstu" se frenetično izmenjujeta dva pogleda: smisel teksta in jezik kodifikacije smisla, ki ga govori točno določena skupina ljudi. Pozor! Ne reflektiram pravopisa "teksta", tema mojega komentarja je "tipografija Kosovel", se pravi črka in njena oblika. Kosovelova črka in izmenjava pogleda med znakom-črko in njeno obliko-tipografijo, ki nam v ozadju sproži kulturno podzavest. Takšna umetnost me privlači: nevidna umetnost. Občudujem tiste, ki svoje življenje posvečajo semiotskim raziskavam in tipografskim, laboratorijskim  črkovnim študijam. V našem mestu imamo izvrstne raziskovalce tipografskih problematik.

 

Spomniti vas hočem na hitro izmenjujoče se konstruktivne funkcije "teksta": odnos med naravnim in umetnim jezikom, umetniškim jezikom. Na razmerje med oblikovno logiko teksture in njeno vsebino. Tretji odnos pa je nadvse pomemben dvojček med znakom in njegovo obliko, tipografijo. V naši umetnosti je nujna predvsem rehabilitacija črke zaradi tega, ker ni nikoli doživela svoje emancipacije, vedno je živela v besedi ali stavku.

 

Vedenje o tekstu in teksturi je kompleksno in komplicirano znanje, toda kljub vsemu želim v današnjem komentarju predvsem opozoriti, da v umetnosti našega jezika in posledično kulturi nismo še dovolj ozavestili emancipiranih črk. Da bom razumljiv: italijanski futuristi so namestili eksplozivno napravo v "veliki klasični tekst" Petrarke in Danteja, po eksploziji pa so začeli natančno opazovati osvobojene črke (Lettere in liberta, Parole in Liberta), sovjetski konstruktivisti pa so konstruirali nove črke novega sveta, nove črke za nove manifeste (For the Vioce, El Lissitzky).

 

Ravno v tem troedinem smislu imata črka, zlog-beseda in stavek-tekst osrednje mesto v kulturi naroda. Zelo je pomembno, kakšna in katera sta "tekst in tekstura" ljudstva. Kako sta organizirana: tako vsebinsko oziroma mitološko, kot tudi kako je postavljen tekst in iz kakšnih črk je zgrajen. Ravno zaradi te celovitosti in kompleksnosti ga imenujemo "nevidna umetnost", saj deluje globoko v podzavest naroda in je kot tak nenehno prisoten! Zato je poleg notranjega "tekstovnega" smisla, ki ga raziskujejo velike in kompleksne humanistične znanosti, nujno potrebno raziskovati notranje tokove tipografske logike, logike lepote oblike črke in v naslednji stopnji teksta oziroma knjige. Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

 

Črka je osnovni gradnik komunikacije, ki jo lahko obravnavamo popolnoma avtonomno, ima tudi svoje avtonomno, laboratorijsko življenje. Ravno tako kot poteka dvojček med naravnim jezikom in umetnim jezikom, tako poteka odnos med osnovnim geometričnim jezikom oblike črke in umetniško obliko črke, ki je izbrana za točno določeno vsebino. Vsaka črka je dogovorjena oblika za določen glas, seveda pa črke izražajo glasovno izraznost. Tipografija je bitka za "čisto obliko", neodvisna od zunanjega sveta, od kakršnihkoli zunanjih vplivov. V tem smislu je to resnična laboratorijska oblika, odvisna le od študijskih tendenc, se pravi od zgodovinskega konteksta, razvoja in predvsem orodij, s katerimi jo oblikujemo. Tip črke pa tvorijo izdelki iste vrste zaradi enakih lastnosti, značilnosti. Črka je konstruirana semantika! Črka je posrednica razuma! Črka je medij smisla. Črke so proteza možganov! Sam sem destletje zbiral črke H.

 

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi. Bili ste v v procesu sprejemanja civilizacijskega inventarja, naloženega skozi stoletja, začeli ste padati v globine smisla. Vse to se vam je zgodilo, ker je oblikovalec črke izoblikoval božansko orodje, črko in njeno tipografijo. Izoblikoval je estetsko enotnost.

 

Tipografija Kosovel :

 

        - obravnava historični material

        - postopoma vstopi v material izbranega časovnega intervala in v kontekst njegovega nastanka

        - aktualizira material

        - določa vizualne konstante, ki izoblikuje konstrukcijo črke

        - pristopi se h konstruiranju črkovne vrste

        - naj živijo črka, glas in grafem!

        - pisalni stroj je bil izumljen leta 1714

        - etimologija besede "črka" izhaja iz bolgarske besede "čorkam", ki pomeni zareza z nožem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,102
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,545
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,802
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,505
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 928
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 818
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 747