Komentar

Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla

Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

27.10.2018 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   črka   črke   El Lissitzky   besede   tipografija   tekst   tekstura   tipografija Kosovel

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi.

Povod za mojo današnjo reakcijo na portalu+ je "tipografija Kosovel", ki sem si jo te dni zelo natančno ogledoval in premišljeval o njej, globinski razlog pa je stoletnica umetniške šole Bauhaus, ki jo bomo obhajali po Novemu letu. Sam sem kar nekaj let živel v skupnem prostoru s "tipografijo Bauhaus", visela mi je na velikem apnenemu zidu nasproti moje postelje v obliki črnega, petmetrskega transparenta. Ure in ure sem jo lahko gledal, največkrat pred spanjem, na podoben način kot si te dni ogledujem "tipografijo Kosovel". Pred mnogimi leti, v tisti veliki sobi z visokimi stropi, na Osojah pod gradom, ni bilo ničesar drugega kot masivna postelja in črn transparent s prelepimi srebrnimi črkami.

 

Črka in njena tipografija sta geometričen, znakovni obrazec umetnega življenja bodočega teksta, beseda pa je organiziran smisel črke. V vsak tekst lahko pogledamo iz najmanj dveh orientacijskih smeri, v njegovo vsebinsko organizacijo ali pa v njegovo površino, v način kako je oblikovana njegova "tekstura".

 

Pisava je in ni samo transkripcija govora! Vsebinska smer je seveda prevladujoča, čeprav se obe ogranizaciji v očesu, posledično pa v možganih, dinamično izmenjujeta. Po očesnemu preletu stavčnega in besednega smisla začnemo vstopati v vsebine. Začnemo s procesom branja. Razpoznavamo znake, ki jih v možganih slišimo kot abstraktno povezane glasove, povezane v besede, v stavke, posledično tudi v "teksturo". Beseda "tekstura" je bila najprej historično mišljena kot gotska pisava. Sicer pa gotico povezujemo predvsem z njenim arhitekturnim duhom, z generalno gotsko obliko. Njena tipografija izhaja iz forme arhitekture, oblikovno pa je bila gotska arhitektura izpeljana iz oblike smreke, iz ogromne smreke. Tekst gotice beremo kot smrekasto gozdno pokrajino.

 

Sam pa besedo "tekstura" uporabljam navkljub pomenski nedoslednosti dosledno, kot generalni pogled na tekst, na organizacijo teksta. Besedo "tekstura" uporabljam za zunanji prelet in istočasno pregled celotnega teskta na čelu z izbrano tipografijo, s pozicijskimi in drugimi soodvisnostmi, ki gradijo njegovo celoto.

 

Prvi dvojček: začnimo s tistim, kar je tukaj, ta hip pred nami - s črko! Seveda je črka predvsem znak za glas, takoj zatem pa metoda prenosa informacije in spominjanja. Na tem mestu bi vas rad spomnil na razliko med simbolom in znakom. V simbolu vidimo veliko več, kot v resnici v njemu je (npr. zvezda). V njem vidimo njegovo akumulacijo mitološke pripovednosti, v preteklosti vanj investirane žrtvovanjskosti. Znak pa je točno to, kar v njem gledamo. Ne več, ne manj. Je točno to, kar je! Recimo, za primer, v črki "o" vidimo in slišimo glas "o", oblikovan z ustnicami v čimbolj zaokroženo pozicijo, ko v nasednjem trenutku skozi ustnico že dahnemo usmerjen glas s pomočjo glasilk. Seveda je njegov dvojček zapis s pomočjo črk.

 

Obstajajo tudi teorije, ki menijo, da je simbol del znakovnega sistema, kar pa sam zavračam. Sem pa prepričan, da je vsa programirana skrivnost nameščena v zlogih in fonemih, toda ta misel je že izven zastavljene vsebine komentarja.

 

V "tekstu" se frenetično izmenjujeta dva pogleda: smisel teksta in jezik kodifikacije smisla, ki ga govori točno določena skupina ljudi. Pozor! Ne reflektiram pravopisa "teksta", tema mojega komentarja je "tipografija Kosovel", se pravi črka in njena oblika. Kosovelova črka in izmenjava pogleda med znakom-črko in njeno obliko-tipografijo, ki nam v ozadju sproži kulturno podzavest. Takšna umetnost me privlači: nevidna umetnost. Občudujem tiste, ki svoje življenje posvečajo semiotskim raziskavam in tipografskim, laboratorijskim  črkovnim študijam. V našem mestu imamo izvrstne raziskovalce tipografskih problematik.

 

Spomniti vas hočem na hitro izmenjujoče se konstruktivne funkcije "teksta": odnos med naravnim in umetnim jezikom, umetniškim jezikom. Na razmerje med oblikovno logiko teksture in njeno vsebino. Tretji odnos pa je nadvse pomemben dvojček med znakom in njegovo obliko, tipografijo. V naši umetnosti je nujna predvsem rehabilitacija črke zaradi tega, ker ni nikoli doživela svoje emancipacije, vedno je živela v besedi ali stavku.

 

Vedenje o tekstu in teksturi je kompleksno in komplicirano znanje, toda kljub vsemu želim v današnjem komentarju predvsem opozoriti, da v umetnosti našega jezika in posledično kulturi nismo še dovolj ozavestili emancipiranih črk. Da bom razumljiv: italijanski futuristi so namestili eksplozivno napravo v "veliki klasični tekst" Petrarke in Danteja, po eksploziji pa so začeli natančno opazovati osvobojene črke (Lettere in liberta, Parole in Liberta), sovjetski konstruktivisti pa so konstruirali nove črke novega sveta, nove črke za nove manifeste (For the Vioce, El Lissitzky).

 

Ravno v tem troedinem smislu imata črka, zlog-beseda in stavek-tekst osrednje mesto v kulturi naroda. Zelo je pomembno, kakšna in katera sta "tekst in tekstura" ljudstva. Kako sta organizirana: tako vsebinsko oziroma mitološko, kot tudi kako je postavljen tekst in iz kakšnih črk je zgrajen. Ravno zaradi te celovitosti in kompleksnosti ga imenujemo "nevidna umetnost", saj deluje globoko v podzavest naroda in je kot tak nenehno prisoten! Zato je poleg notranjega "tekstovnega" smisla, ki ga raziskujejo velike in kompleksne humanistične znanosti, nujno potrebno raziskovati notranje tokove tipografske logike, logike lepote oblike črke in v naslednji stopnji teksta oziroma knjige. Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojo "teksturo teksta". Poleg osrednje "teksture" kulture pa je "tekst" predvsem komunikacijsko sredstvo. Ravno s komunikacijo se oblika črke, tipografija uveljavlja. Njena oblika je civilizacija sama!

 

Črka je osnovni gradnik komunikacije, ki jo lahko obravnavamo popolnoma avtonomno, ima tudi svoje avtonomno, laboratorijsko življenje. Ravno tako kot poteka dvojček med naravnim jezikom in umetnim jezikom, tako poteka odnos med osnovnim geometričnim jezikom oblike črke in umetniško obliko črke, ki je izbrana za točno določeno vsebino. Vsaka črka je dogovorjena oblika za določen glas, seveda pa črke izražajo glasovno izraznost. Tipografija je bitka za "čisto obliko", neodvisna od zunanjega sveta, od kakršnihkoli zunanjih vplivov. V tem smislu je to resnična laboratorijska oblika, odvisna le od študijskih tendenc, se pravi od zgodovinskega konteksta, razvoja in predvsem orodij, s katerimi jo oblikujemo. Tip črke pa tvorijo izdelki iste vrste zaradi enakih lastnosti, značilnosti. Črka je konstruirana semantika! Črka je posrednica razuma! Črka je medij smisla. Črke so proteza možganov! Sam sem destletje zbiral črke H.

 

Ali pomnite situacijo, ko ste v študijskemu procesu sedeli pred knjigo in začeli padati v njeno vsebino. Nenadoma so vam črke začele plesati pred očmi. Bili ste v v procesu sprejemanja civilizacijskega inventarja, naloženega skozi stoletja, začeli ste padati v globine smisla. Vse to se vam je zgodilo, ker je oblikovalec črke izoblikoval božansko orodje, črko in njeno tipografijo. Izoblikoval je estetsko enotnost.

 

Tipografija Kosovel :

 

        - obravnava historični material

        - postopoma vstopi v material izbranega časovnega intervala in v kontekst njegovega nastanka

        - aktualizira material

        - določa vizualne konstante, ki izoblikuje konstrukcijo črke

        - pristopi se h konstruiranju črkovne vrste

        - naj živijo črka, glas in grafem!

        - pisalni stroj je bil izumljen leta 1714

        - etimologija besede "črka" izhaja iz bolgarske besede "čorkam", ki pomeni zareza z nožem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
4
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,386
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,060
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 706
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885