Komentar

Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici

Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest za evropski preporod francoskega filozofa Alaina de Benoista. Prevajalec Primož Kuštrin je želel ob predstavitvi knjige z gostom, hrvaško-ameriškim pisateljem, publicistom in profesorjem Tomislavom Sunićem spregovoriti o fenomenu t.i. nove evropske desnice (Nouevelle droite), ki se je rodila leta 1968 in ni politično gibanje, pač pa šola mišljenja. Podpira tako ideje levega, kakor tudi desnega političnega prostora in deluje v polju metapolitike, domene vrednot, prek katerih lahko posredno vpliva tudi na politično dogajanje. Recenzijo slovenskega prevoda Benoistovega Manifesta je naredil Igor Kernel, ki je spisal tudi spremno besedo, distribucijo in prodajo knjige pa je prevzela založba Buča. Tik pred napovedanim in s strani Knjižnice Otona Župančiča predhodno že potrjenim javnim dogodkom pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega ...

Prevajalec Primož Kuštrin je na prošnjo odgovornega urednika portala+ o tem napisal kratek tekst, iz katerega lahko kdo pride do zaključka, da se po naši državi spet plazi mračna senca nečesa, za kar smo mislili, da je že dolgo preteklost.

28.10.2018 10:00
Piše: Primož Kuštrin
Ključne besede:   Primož Kuštrin   Alain de Benoist   Manifest   Tomislav Sunić   založba Buča   nova evropska desnica   Knjižnica Otona Župančiča

Fot: Die Welt

Dan pred prireditvijo ob 14.55 sem dobil iz knjižnice obvestilo, da prireditev odpovedujejo, "ker niso bili seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige, ki so šele sedaj prišle do njih".

Pred kakšnima dvema letoma sem po naključju, kot prilogo k knjigi Against Democracy and Equality Tomislava Sunića, ki je izšla pri založbi Arktos, opazil delo znanega in uveljavljenega francoskega intelektualca Alaina de Benioista z naslovom Manifest za evropski preporod, ki je prevedeno v že kar precej jezikov. Ker je bil obseg Manifesta precej manjši kot obseg  knjige gospoda Sunića, sem se najprej lotil branja de Benoistovega dela. Precej zgovorno je dejstvo, da sem, z vsem spoštovanjem do Tomislava Sunića, njegovo delo prebral šele potem, ko sem Manifest že prevedel – tako zelo me je Manifest prevzel in tako zalo močno sem čutil potrebo, da ga prevedem.

 

Če na kratko povzamem, ob branju sem pogosto ugotavljal, da se razmišljanje Alaina de Benoista zelo ujema z mojim lastnim pogledom na svet, s tem da sam tega pogleda na svet nisem znal in ne znam artikulirati. Z drugimi besedami, občutek sem imel, da de Benoist govori v imenu vseh, ki v časih globalnega medijsko-institucionalnega enoumja vztrajajo pri drži, ki je danes na žalost označena najmanj kot nekonformistična, je pa tvorila temelj človeškega obstoja in odnosov pretežni del zgodovine in predzgodovine biološke vrste, ki jo imenujemo človek.

 

Prevod sem torej imel pripravljen, pri tem naj omenim, da je to moj običajni način dela pri prevajanju – najprej prevedem, šele potem pa iščem založnika, pa čeprav to traja leta, saj se mi konec koncev nikamor ne mudi, ker si kruh služim v gospodarstvu. Ko sem tako vzorec prevoda in osnovne podatke o sebi pošiljal raznim založnikom, sem bil ponovno deležen njihovega molka. Tistih, ki so mi prijazno odgovorili, da jih prevod ne zanima, je bilo toliko, kot je anten na enem avtu; nekdo od njih me je pokroviteljsko podučil, da se prevaja iz izvirnih jezikov, ne pa iz prevodov (prevajal sem namreč iz angleščine, a sem imel recenzenta za francoski jezik). Saj ne bi prevajal prevoda, a me je preveč mučilo dejstvo, da v slovenščino nimamo prevedenega niti enega dela evropske miselne šole z že petdesetletno letno tradicijo (nova evropska desnica), ki se v času, ko idejno nasilje globalno-liberalne-progresivne svetovne ureditve postaja vse bolj očitno, kaže kot vse aktualnejša.

 

Zanimanja za izdajo knjige ni bilo.

 

Kot je to pogosto v naši očetnjavi, me je iz zagate rešil sosed. Sosed založnik in distributer. Omenil sem mu, da besedilo verjetno ni ravno v skladu z njegovimi političnimi prepričanji ali preferencami, a mi je, potem ko je besedilo preletel, povedal, da je delo vredno natisa. Revno v tistem času mi je nek prijatelj predstavil moža, ki novo evropsko desnico spremlja le kakšno desetletje manj, kot je ta stara – je skratka njen odličen poznavalec. Napisal je spremno besedo k knjigi, sosed založnik mi je priporočil oblikovalca in tiskarno, in knjiga je bila kmalu lično zavita v pakete po 40 na mojem podstrešju. No, seveda sem pred tem še krepko segel v žep (ob predhodnem dogovoru s soprogo), da sem poplačal vse sodelujoče, samozaložba pač.

 

 

 

 

Udeležil sem se tečaja, ki ga NUK organizira za nove založnike in samozaložnike, in pri tem ob prijaznih nasvetih in pomoči ene od gospa, ki so vodile tečaj, uspel urediti tudi vpis nekega mojega starejšega prevoda v Cobissovo bibliografijo.

 

Knjiga pa se je prodajala bolj slabo (beri: normalno za knjigo s filozofsko-politično vsebino na tržišču države z dvema milijonoma prebivalcev), stroškov investicije nisem povrnil, ravno tako pa smo trije somišljeniki (enega od njih, pisca spremne besede, sem že omenil) želeli ideje iz prevedene knjige predstaviti čim širši javnosti, saj smo čutili, da je trenutek v času invazije demografsko bolj vitalnih in kulturno bolj homogenih civilizacij na dekadentno in dezintegrirano civilizacijo (pri čemer gre za v zgodovini človeštva že viden proces) pravi.

 

In sem se dogovoril z javno ustanovo, mestno knjižnico, za literarni dogodek, predstavitev knjige. Bili so zelo korektni in prijazni. Do tega trenutka je bilo vse skupaj prelepo, da bi bilo res, če naj moja trditev o idejnem nasilju globalno-liberalne-progresivne svetovne ureditve drži.

 

Sledila je streznitev.

 

V noči na dan pred prireditvijo (sobote in nedelje ne štejem) nam je eden od naše trojke, ki zavzeto spremlja medijski prostor, poslal obvestilo o prvem negativnem medijskem odzivu na napoved prireditve. Dvostranski članek je navajal napačne podatke, zavajal, ni odražal dejstev in kar je najvažnejše, njegov izid je bil, zdi se, precej natančno tempiran; in kar je prav tako pomembno, v njem je zelo jasen poudarek, ki ga je podala ena od slovenskih socioloških avtoritet (ki v njem oholo pribije, da je avtor knjige "nevreden resnega intelektualnega zanimanja"):

 

"Zdi se mi katastrofalno, da se s tem ukvarja javna knjižnica."

 

Da o nacizmu in fašizmu, ki sta za vsak slučaj, da kdo ne spregleda, prisotna že v naslovu (no, vsaj prvi) niti ne govorimo. Tako sem dan pred prireditvijo ob 14.55 dobil iz knjižnice obvestilo, da prireditev odpovedujejo, "ker niso bili seznanjeni z vsemi informacijami v zvezi s predstavitvijo knjige, ki so šele sedaj prišle do njih".

 

Knjižnico sem prijazno vprašal, če mi te informacije lahko navedejo. Na odgovor še čakam.

 

Primož Kuštrin je prevajalec. Slovenski prevod Benoistovega Manifesta za evropski preporod, ki je izšel pri založbi Buča, lahko naročite na tej povezavi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,101
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,543
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,801
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,504
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 927
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 810
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 746