Razkrivamo

Pet let od razlastitve delničarjev: Sodna veja oblasti še vedno noče vsebinsko presojati nezakonitih ravnanj Banke Slovenije

Tudi pet let po razlastitvi delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank Republika Slovenija še ni sprejela sistemskega zakona, ki bi razlaščencem dal pravico do pravnega sredstva, s katerim bi imeli možnost dokazovanja, da so bili izredni ukrepi decembra 2013 nezakoniti. Ob tem ni nepomembno, da še vedno niso znani ključni podatki, ki so botrovali tej razvpiti razlastitvi. Noben sodni postopek, skozi katerega bi se vsebinsko presojalo ravnanja Banke Slovenije, še ni pravnomočno končan; kolikor je znano, so sodišča samo v dveh sodnih postopkih zbrala pogum, da so se nagnila v smer vsebinske presoje ravnanj Banke Slovenije ali poslovne banke. 

04.11.2018 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   razlaščenci   delničarji   obvezničarji   banke   Banka Slovenije   pravno varstvo   sodišča

Zakaj slovensko sodišče ne sme opraviti svoje dolžnosti, zapisane v ustavi, in z vsebinsko presojo izvesti kontrolo nad delovanjem Banke Slovenije ter vsebinsko presoditi, ali je bilo njeno delovanje zakonito ali ne?

Temelj vsake demokratične ureditve je načelo delitve oblasti. Sodna veja oblasti mora nadzorovati izvršilno vejo oblasti, sicer je demokratičen sistem obsojen na propad. To je bistvo sistema zavor in ravnovesij, ki je s tem vzpostavljen in ki zagotavlja, da nobena od vej oblasti nima prevladujočega vpliva. Če do pride do prevladujočega položaja ene izmed vej oblasti, potem to pelje v vladavino enoumja in diktaturo, to pa je posledično zagotovo slabo za večino prebivalcev dežele. Razen seveda za elito, ki vlada in določa, kakšno je pravilno "enoumje". Poleg načela delitve oblasti je drugo ključno načelo vsake demokratične ureditve to, da moramo biti vsi enaki pred zakonom ter da se morajo podobni primeri obravnavati podobno. Tretje ključno načelo demokratične družbe je načelo dostopa do sodišča oz. pravica, da je vsakdo na sodišču slišan. Biti slišan pa ne pomeni le tega, da lahko sodišče formalno obravnava neko tožbo, temveč da mora vsebinsko presojati o nekem spornem dejstvu ali nekem sporu.

 

Banka Slovenije je z izrednimi ukrepi, ki so privedli do razlastitve, zelo grobo posegla v lastninsko pravico delničarjev in imetnikov obveznic. Temu primerno je bilo pričakovanje, da bo sodna veja oblasti že zaradi občutljivosti te materije v t.i. razumnem roku obravnavala tožbe prizadetih strank. Za primerjavo: ustavno sodišče Avstrije je v roku sedmih mesecev odločilo v zadevi Hypo, medtem ko je slovensko ustavno sodišče o tem odločalo skoraj 3 leta. Še en referenčni podatek: na Nizozemskem so v zadevi SNC Reeal zadevo zaključili v roku nekaj mesecev, razlaščenci v Španiji so prejeli poravnalne ponudbe o delnem poplačilu praktično takoj.

 

Skratka, primerljiva sodna praksa iz ostalih članic Evropske unije govori nekaj povsem drugega. Slovenski razlaščenci se zato sprašujejo, ali je Slovenija sploh še pravna država in ali sodišče sploh še opravlja svojo funkcijo vsebinskega sojenja. Glede na to, da dotedanji lastniki bank in imetniki podrejenih obveznic, s katerimi so dokapitalizirali banke – sploh (še) nimajo pravice do pravnega sredstva zoper oblastvene akte Banke Slovenije, je odgovor jasen.

 

 

Banka, ki se ne more zmotiti

 

Zato si velja zastaviti vprašanje, zakaj bivši delničarji in imetniki obveznic bank (še) nimajo pravice do pravnega sredstva zoper oblastvene akte banke Slovenije? Ali to pomeni, da je Banka Slovenije izvzeta sodnemu redu, izvzeta sodni kontroli, izvzeta kakršnemu koli nadzoru? Ali to pomeni, da Banka Slovenije ni zmotljiva?

 

Dosedanja ravnanja sodišč bi lahko razumeli tudi kot podrejanje sodne veje oblasti izvršilni veji, kar pa vodi v sistem enoumja in diktature. Če razlaščenec nima pravnega sredstva, je jasno, da imajo odločbe Banke Slovenije naravo dogmatičnih pravil, ki spominjajo na čase srednjeveške katoliške inkvizicije. Ali si člani senati sodišč resnično želijo živeti v času, ko na glas ne bodo smeli reči, da je zemlja okrogla? Da to vprašanje ni le kaprica in da bi morali biti akti Banke Slovenije podvrženi sodni kontroli, izhaja iz dejstva, da je Banka Slovenije najvplivnejši državni organ. Banka Slovenije namreč upravlja z vsemi deviznimi rezervami Republike Slovenije, prejema podatke vseh bank in le te nadzira in vodi ter hkrati nadzoruje celoten plačilni sistem v državi, presoja ali lahko določena banka sploh opravlja svoje delo.

 

Banka Slovenije nadzira delo uprav bank in dodeljuje licence članom uprav. Te pa lahko odstavi že, če misli, da določen član uprave ne izpolnjuje kriterija fit and proper oziroma da ni všeč guvernerju. Dosedanje sodne odločbe pa kažejo smer, da ravnanja takšnega oblastvenega organa ne smejo biti podvržene sodni kontroli in tako se razlaščencem ne sme priznati pravnega interesa, da bi prišlo do vsebinske presoje zakonitosti delovanja Banke Slovenije. Razlaga, da bodo ti imeli na razpolago neko drugo pravno sredstvo, z nekim bodočim zakonom, je zaskrbljujoče, saj takšnega sredstva ni in izgleda, da ga še nekaj časa tudi ne bo.

 

 

Odločitev čez 70 let?

 

Vsak sodnik, ki ima kanček smisla za pravičnost, bi si moral želeti, da vsebinsko odloči o sporu. Ali sodišča sedaj resno mislijo, da je bilo potrebno skoraj vse dosedanje tožbe zavreči, češ da se bo našlo drugo pravno sredstvo – mogoče enkrat v prihodnosti npr. čez 70 let, ko bo večina dotedanjih delničarjev/obvezničarjev že mrtva in bo tako za Banko Slovenije problem izginil po "naravni poti"? Izhajajoč iz predpostavke, da Banka Slovenije ni ravnala zakonito, je ključno vprašanje, če želijo sodniki resnično živeti v takšni državi, ko posameznik nima pravice na posameznem področju in nima možnosti nikjer dokazovati, da je nekaj gnilega v deželi Slovenski? Če je temu tako, kaj pa sploh preostane posamezniku, če nima možnosti do vsebinske presoje na sodišču? Sodišče je namreč organ in veja oblasti, kjer se rešujejo spori znotraj države in z državo. Če ta mehanizem odpove, kako bodo posamezniki reševali spore? Kaj jim sploh preostane? Da vzamejo v roke orožje in se takšnemu sistemu zoperstavijo? Da ta teza ni tako daleč od resnice kažejo, že nekateri dogodki, ki jih seveda označujemo za skrajne, vendar ... Ali je bila kdaj narejena analiza, kje je vzrok za takšna nerazumna dejanja, kot je razbijač vrat na FURS, morilec zdravnika in policista v izolski bolnišnici, morilec geodeta, policistov na Ižanski cesti itd.? Kaj je te ljudi pripeljalo do roba? Če je to občutek nemoči, se lahko le vprašamo, kako naj se počutijo razlaščenci in le kdaj bo nekdo že spet storil dejanje iz obupa? Ali se odgovorni tega sploh zavedajo, da so imena znana in da se z vsakim dodatnim dnem obup povečuje?

  

Dodatni vprašanji, ki se zastavlja, sta, kje so meje sodne veje oblasti, in ali so določeni segmenti izven dosega sodne veje oblasti? Ali je izven sodne kontrole sedaj le finančni sistem? Samo poglejmo si javno dostopne podatke, kako so ravnale uprave nekaterih bank, ki so se posmehovale sodnemu sistemu in bile za svoja ravnanja bogato nagrajene. Sedaj pa se sprašujemo, zakaj smo morali banke dokapitalizirati - kljub temu, da je prav Banka Slovenije vse to stalno spremljala. Če bi obstajal sodni nadzor, bi lahko te anomalije odpravil in to je bistvo sistema zavor in ravnovesij, torej da lahko razlaščenec podvomi v ravnanja Banke Slovenije in to dokazuje na sodišču.

 

Zakaj se na sodišču ne sme vsebinsko presojati ravnanj Banke Slovenije?

 

 

Bratuškova: To so špekulanti!

 

Če se sedaj iz sistema sodnega nadzora jemlje Banko Slovenije, se lahko kdo vpraša, katero pa bo naslednje področje  - npr. gradnja infrastrukturnih objektov, ko bodo lahko župani zasegli zemljo in si v imenu ljudstva tam zgradili spomenike? Razlaščenci pa naj pač malo potrpijo oz. kot je smiselno rekla tedanja premierka Alenka Bratušek, to so tako ali tako borzni špekulanti – in torej niso vredni pravice do sodnega varstva. Katera skupina bo naslednja? Novinarji, izbrisani, emigranti, Romi, muslimani, temnolasci, grbavci, odvetniki, učitelji? Mogoče malce pretiravamo, vendar zakaj sodišče ne sme opraviti svoje dolžnosti, zapisane v ustavi, in z vsebinsko presojo izvesti kontrolo nad delovanjem Banke Slovenije ter vsebinsko presoditi, ali je bilo njeno delovanje zakonito ali ne?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
9
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
6
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,386
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,060
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 706
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885