Razkrivamo

Pet let od razlastitve delničarjev: Sodna veja oblasti še vedno noče vsebinsko presojati nezakonitih ravnanj Banke Slovenije

Tudi pet let po razlastitvi delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank Republika Slovenija še ni sprejela sistemskega zakona, ki bi razlaščencem dal pravico do pravnega sredstva, s katerim bi imeli možnost dokazovanja, da so bili izredni ukrepi decembra 2013 nezakoniti. Ob tem ni nepomembno, da še vedno niso znani ključni podatki, ki so botrovali tej razvpiti razlastitvi. Noben sodni postopek, skozi katerega bi se vsebinsko presojalo ravnanja Banke Slovenije, še ni pravnomočno končan; kolikor je znano, so sodišča samo v dveh sodnih postopkih zbrala pogum, da so se nagnila v smer vsebinske presoje ravnanj Banke Slovenije ali poslovne banke. 

04.11.2018 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   razlaščenci   delničarji   obvezničarji   banke   Banka Slovenije   pravno varstvo   sodišča

Zakaj slovensko sodišče ne sme opraviti svoje dolžnosti, zapisane v ustavi, in z vsebinsko presojo izvesti kontrolo nad delovanjem Banke Slovenije ter vsebinsko presoditi, ali je bilo njeno delovanje zakonito ali ne?

Temelj vsake demokratične ureditve je načelo delitve oblasti. Sodna veja oblasti mora nadzorovati izvršilno vejo oblasti, sicer je demokratičen sistem obsojen na propad. To je bistvo sistema zavor in ravnovesij, ki je s tem vzpostavljen in ki zagotavlja, da nobena od vej oblasti nima prevladujočega vpliva. Če do pride do prevladujočega položaja ene izmed vej oblasti, potem to pelje v vladavino enoumja in diktaturo, to pa je posledično zagotovo slabo za večino prebivalcev dežele. Razen seveda za elito, ki vlada in določa, kakšno je pravilno "enoumje". Poleg načela delitve oblasti je drugo ključno načelo vsake demokratične ureditve to, da moramo biti vsi enaki pred zakonom ter da se morajo podobni primeri obravnavati podobno. Tretje ključno načelo demokratične družbe je načelo dostopa do sodišča oz. pravica, da je vsakdo na sodišču slišan. Biti slišan pa ne pomeni le tega, da lahko sodišče formalno obravnava neko tožbo, temveč da mora vsebinsko presojati o nekem spornem dejstvu ali nekem sporu.

 

Banka Slovenije je z izrednimi ukrepi, ki so privedli do razlastitve, zelo grobo posegla v lastninsko pravico delničarjev in imetnikov obveznic. Temu primerno je bilo pričakovanje, da bo sodna veja oblasti že zaradi občutljivosti te materije v t.i. razumnem roku obravnavala tožbe prizadetih strank. Za primerjavo: ustavno sodišče Avstrije je v roku sedmih mesecev odločilo v zadevi Hypo, medtem ko je slovensko ustavno sodišče o tem odločalo skoraj 3 leta. Še en referenčni podatek: na Nizozemskem so v zadevi SNC Reeal zadevo zaključili v roku nekaj mesecev, razlaščenci v Španiji so prejeli poravnalne ponudbe o delnem poplačilu praktično takoj.

 

Skratka, primerljiva sodna praksa iz ostalih članic Evropske unije govori nekaj povsem drugega. Slovenski razlaščenci se zato sprašujejo, ali je Slovenija sploh še pravna država in ali sodišče sploh še opravlja svojo funkcijo vsebinskega sojenja. Glede na to, da dotedanji lastniki bank in imetniki podrejenih obveznic, s katerimi so dokapitalizirali banke – sploh (še) nimajo pravice do pravnega sredstva zoper oblastvene akte Banke Slovenije, je odgovor jasen.

 

 

Banka, ki se ne more zmotiti

 

Zato si velja zastaviti vprašanje, zakaj bivši delničarji in imetniki obveznic bank (še) nimajo pravice do pravnega sredstva zoper oblastvene akte banke Slovenije? Ali to pomeni, da je Banka Slovenije izvzeta sodnemu redu, izvzeta sodni kontroli, izvzeta kakršnemu koli nadzoru? Ali to pomeni, da Banka Slovenije ni zmotljiva?

 

Dosedanja ravnanja sodišč bi lahko razumeli tudi kot podrejanje sodne veje oblasti izvršilni veji, kar pa vodi v sistem enoumja in diktature. Če razlaščenec nima pravnega sredstva, je jasno, da imajo odločbe Banke Slovenije naravo dogmatičnih pravil, ki spominjajo na čase srednjeveške katoliške inkvizicije. Ali si člani senati sodišč resnično želijo živeti v času, ko na glas ne bodo smeli reči, da je zemlja okrogla? Da to vprašanje ni le kaprica in da bi morali biti akti Banke Slovenije podvrženi sodni kontroli, izhaja iz dejstva, da je Banka Slovenije najvplivnejši državni organ. Banka Slovenije namreč upravlja z vsemi deviznimi rezervami Republike Slovenije, prejema podatke vseh bank in le te nadzira in vodi ter hkrati nadzoruje celoten plačilni sistem v državi, presoja ali lahko določena banka sploh opravlja svoje delo.

 

Banka Slovenije nadzira delo uprav bank in dodeljuje licence članom uprav. Te pa lahko odstavi že, če misli, da določen član uprave ne izpolnjuje kriterija fit and proper oziroma da ni všeč guvernerju. Dosedanje sodne odločbe pa kažejo smer, da ravnanja takšnega oblastvenega organa ne smejo biti podvržene sodni kontroli in tako se razlaščencem ne sme priznati pravnega interesa, da bi prišlo do vsebinske presoje zakonitosti delovanja Banke Slovenije. Razlaga, da bodo ti imeli na razpolago neko drugo pravno sredstvo, z nekim bodočim zakonom, je zaskrbljujoče, saj takšnega sredstva ni in izgleda, da ga še nekaj časa tudi ne bo.

 

 

Odločitev čez 70 let?

 

Vsak sodnik, ki ima kanček smisla za pravičnost, bi si moral želeti, da vsebinsko odloči o sporu. Ali sodišča sedaj resno mislijo, da je bilo potrebno skoraj vse dosedanje tožbe zavreči, češ da se bo našlo drugo pravno sredstvo – mogoče enkrat v prihodnosti npr. čez 70 let, ko bo večina dotedanjih delničarjev/obvezničarjev že mrtva in bo tako za Banko Slovenije problem izginil po "naravni poti"? Izhajajoč iz predpostavke, da Banka Slovenije ni ravnala zakonito, je ključno vprašanje, če želijo sodniki resnično živeti v takšni državi, ko posameznik nima pravice na posameznem področju in nima možnosti nikjer dokazovati, da je nekaj gnilega v deželi Slovenski? Če je temu tako, kaj pa sploh preostane posamezniku, če nima možnosti do vsebinske presoje na sodišču? Sodišče je namreč organ in veja oblasti, kjer se rešujejo spori znotraj države in z državo. Če ta mehanizem odpove, kako bodo posamezniki reševali spore? Kaj jim sploh preostane? Da vzamejo v roke orožje in se takšnemu sistemu zoperstavijo? Da ta teza ni tako daleč od resnice kažejo, že nekateri dogodki, ki jih seveda označujemo za skrajne, vendar ... Ali je bila kdaj narejena analiza, kje je vzrok za takšna nerazumna dejanja, kot je razbijač vrat na FURS, morilec zdravnika in policista v izolski bolnišnici, morilec geodeta, policistov na Ižanski cesti itd.? Kaj je te ljudi pripeljalo do roba? Če je to občutek nemoči, se lahko le vprašamo, kako naj se počutijo razlaščenci in le kdaj bo nekdo že spet storil dejanje iz obupa? Ali se odgovorni tega sploh zavedajo, da so imena znana in da se z vsakim dodatnim dnem obup povečuje?

  

Dodatni vprašanji, ki se zastavlja, sta, kje so meje sodne veje oblasti, in ali so določeni segmenti izven dosega sodne veje oblasti? Ali je izven sodne kontrole sedaj le finančni sistem? Samo poglejmo si javno dostopne podatke, kako so ravnale uprave nekaterih bank, ki so se posmehovale sodnemu sistemu in bile za svoja ravnanja bogato nagrajene. Sedaj pa se sprašujemo, zakaj smo morali banke dokapitalizirati - kljub temu, da je prav Banka Slovenije vse to stalno spremljala. Če bi obstajal sodni nadzor, bi lahko te anomalije odpravil in to je bistvo sistema zavor in ravnovesij, torej da lahko razlaščenec podvomi v ravnanja Banke Slovenije in to dokazuje na sodišču.

 

Zakaj se na sodišču ne sme vsebinsko presojati ravnanj Banke Slovenije?

 

 

Bratuškova: To so špekulanti!

 

Če se sedaj iz sistema sodnega nadzora jemlje Banko Slovenije, se lahko kdo vpraša, katero pa bo naslednje področje  - npr. gradnja infrastrukturnih objektov, ko bodo lahko župani zasegli zemljo in si v imenu ljudstva tam zgradili spomenike? Razlaščenci pa naj pač malo potrpijo oz. kot je smiselno rekla tedanja premierka Alenka Bratušek, to so tako ali tako borzni špekulanti – in torej niso vredni pravice do sodnega varstva. Katera skupina bo naslednja? Novinarji, izbrisani, emigranti, Romi, muslimani, temnolasci, grbavci, odvetniki, učitelji? Mogoče malce pretiravamo, vendar zakaj sodišče ne sme opraviti svoje dolžnosti, zapisane v ustavi, in z vsebinsko presojo izvesti kontrolo nad delovanjem Banke Slovenije ter vsebinsko presoditi, ali je bilo njeno delovanje zakonito ali ne?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,102
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,545
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,802
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,505
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 928
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 818
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 747