Komentar

Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918

31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. decembra istega leta v Beogradu pridružila novi državni tvorbi, v kateri je dominantno vlogo odigrala Kraljevina Srbija. Nova država se je sprva imenovala s kratico SHS, ki je poleg Slovencev in Srbov vključevala še Hrvate, kasneje - 1. decembra 1918 - pa se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Andrej Lenarčič v kratkem prispevku opozarja na povsem zgrešen, zgodovinsko zlagan mit o tem, kako je 29. oktobra nastala "Država Slovencev, Hrvatov in Srbov".

29.10.2018 23:59
Piše: Andrej Lenarčič
Ključne besede:   Avstro-Ogrska   1918   Karlov Manifest   slovenske dežele   Karl I.   Kranjska   Država SHS   Kraljevina Jugoslavija

Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena!

Skoraj stoletno prizadevanje Slovencev, državljanov slovenskih dežel habsburškega cesarstva, za samoupravo in pravičen delež pri upravljanju v svojih deželah je rojevalo najprej peticije, potem pa znano Majsko (majniško) deklaracijo [1]. Ko je položaj suverena dežel Cislajtanije in kralja Ogrske prevzel Karel I. (kot kralj Ogrske Karel V.), se je na vso moč trudil za separaten mir. Glavna težava so bile znane Wilsonove točke, ki so terjale samoodločbo subjektov, ki so sestavljali Dvojno monarhijo. To so namreč sestavljali enovita in nedeljiva Kraljevina Ogrska in "vojvodine in kraljestva, ki imajo svojega predstavnika pri cesarjevem svetu na Dunaju" - kakor so zapisali v ustavo (Ausgleich) leta 1867. Skoraj leto dni se je Karl I. zaman trudil z Budimpešto, ki niti slišati ni hotela, da bi komurkoli v kraljevini priznali kakšne posebne pravice. Nazadnje se je suveren cislajtanskih ("svojih dednih") dežel odločil in 16. oktobra 1918 podpisal Manifest, v katerem je priznal, da imajo dežele Cislajtanije (ki so države, saj so sestavljale Dvojno monarhijo z Ogrsko) pravico po etničnem kriteriju izbrati svoje državne zbore in se po svoje odločiti o nadaljnjem skupnem življenju. Hkrati pa je potrdil, da tega nikakor ni mogoče uveljaviti v Kraljevini Ogrski (na katere enovitost in nedeljivost je ob kronanju prisegel)[2]. Zato so "vojvodine in kraljestva Cislajtanije" nemudoma stopile na pot osamosvajanja in združevanja: Čehi so že med vojno pripravljali teren in nemudoma razglasili svojo lastno državnost (Čehoslovaška je nastala 28. oktobra 1918), 21. oktobra 1918 so "avstrijske" dežele (z nemško govorečo večino oz. takšni deli Koroške in Štajerske) na Dunaju razglasile Deutsch Österreich [3], prav zadnjega dne tega meseca, torej 31. oktobra 1918 pa so se prebudili tudi slovenski poslanci in v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske (danes degradirana v sedež Univerze v Ljubljani) sprejeli sklep ter razglasili, da "vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah". Nastala je nova država, zveza slovenskih dežel - dejansko Zedinjena Slovenija, kot je to opisal notranji minister te vlade, dr. Janko Brejc [4]. Njen predsednik vitez Josip Pogačnik je o tem nemudoma odvestil administracijo na Dunaju (predsednika Heinricha Lamascha).

 

 

***

 

Dr. Katja Škrubej, profesorica ljubljanske Pravne fakultete, je pred dnevi v Sobotni prilogi časnika Delo objavila svoje misli o slovenščini v slovenskih deželah (citira Dalmatina glede pomena nekaterih besed v slovenščini: "Krajnski, Koroški, Slovenski ali Bezjaški, Hervaški, Dalmatinski, Istrianski ali Kraški se drugače govore") in povedala svoje videnje dogajanja v "prevratnih dneh". Žalostno je, da očitno ugledna strokovnjakinja za pravne zadeve, ki zna – sodeč po objavljenem spisu – natančno opaziti posameznosti, izpostavi tiste, ki pravno nimajo nobenega učinka, v celoti pa zamolči relevantna internacionalna pravna dejstva. Že na začetku pove neresnico: "Enaintridesetega oktobra bo minilo sto let od potrditve Narodne vlade SHS ... "

 

Neresnico zato, ker kot že rečeno nekakšna "potrditev" (po telefonu?!) iz Zagreba (do 1.12.1918 druga država!) ni imela nobenega pravnega učinka, saj je bila združba v Zagrebu popolnoma ilegalna, in predvsem zato, ker se je tistega 31. oktobra 1918 v Ljubljani v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske zgodila razglasitev države – zveze slovenskih dežel ("Vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah"), in to po legitimni, legalni in suvereni odločitvi poslancev slovenskih dežel Cislajtanije, povsem skladno z ustavnim veljavnim aktom suverena, izdanim dne 16.10.1918, ki je legaliziral svobodno odločanje držav ("dežel") Cislajtanije tako glede svoje notranje ureditve, kot tudi povezovanja. Dokument hkrati ne dovoli česa podobnega na teritoriju enovite in nedeljive Kraljevine Ogrske.

 

Splošno sprejeto mnenje je, da je poraz centralnih sil v I. svetovni vojni prinesel abdikacijo poslednjega habsburškega cesarja Karla I. in nastanek "Države Slovencev Hrvatov in Srbov" v Zagrebu, ki je potem 1.12.1918 v Beogradu postala del nove južnoslovanske "troedinoplemenske" države, v glavnem znane pod imenom Kraljevina Jugoslavija. V besedilu razglasa z dne 1. decembra 1918 je zapisano, da se " ... proglašava ujedinjenje Države Slovenaca, Hrvata i Srba sa Srbijom i Crnom Gorom u jednu jedinstvenu državu". V regentovi verziji - in njegova zadnja beseda je zavezujoča - pa je pisalo, da se "... proglašava ujedinjenje Srbije sa zemljama (!) nezavisne države Slovenaca, Hrvata i Srba u jedinstvenu Kraljevinu Srba, Hrvata i Slovenaca". Tudi vrstni red nacij pove, da gre pri "državi SHS" za "slovenske zemlje", ki se združujejo s Srbijo (na prvem mestu je vedno nosilec dogajanja).

 

Telefonijada iz Zagreba – kakršna koli je že bila – torej niti pravnega pomena niti učinka ni mogla imeti. V območju internacionalnega prava je torej ni. Tudi intervencija člana zagrebške klike, ki je pridrvel iz Zagreba v Ljubljano, in ko je prisopel v dvorano krajnskega parlamenta, skrušeno ugotovil: "Zamudil sem!", pove dovolj o neučinkovitosti poskusov nelegalne zagrebške tvorbe, da bi se "šlepala" na slovenski suvereniteti.

 

 

***

 

Škoda, da celo z vrha slovenske pravne stroke odmevajo zlovešči zvoki manipulacije in prevare, s katero so manipulatorji (nelegalno, nelegitimno, a praktično uspešno) prekrili dejansko stanje stvari. Sicer pravno neveljavnega početja so se lotili dosledno – najprej in takoj so z obličja zemlje zradirali okamenelo pričo slovenske / krajnske državnosti, parlament Vojvodine Krajnske, kraj razglasitve – torej nastanka slovenske države – zveze slovenskih dežel. Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena! Kdor odreka pravno veljavnost tej razglasitvi, odreka pravico do obstoja tudi sosednji – enaki zvezi enakih dežel na isti ustavni podlagi hkrati razglašeni – Zvezni republiki Avstriji!

 

Farsa dobi značaj grozljivke, ko opazimo, da so v ta posvečeni prostor umestili univerzo srbskega monarha, kasneje Edvarda Kardeljaarboretum politične in pravne misli, kakršno izpričuje tu obravnavani spis sijajnega videza, a strupene vsebine.

 

 

Andrej Lenarčič je nekdanji poslanec Državnega zbora. Njegovo preučevanje slovenske zgodovine, predvsem tiste v 20. stoletju, je v medijih praviloma deležno ignorance ali celo blokade. Na portalu+ smo njegov prispevek zaradi tega objavili s toliko večjim zadovoljstvom.

 

______________________________

[1] Npr. Kaj Slovenci terjamo - Matija Majar Ziljski, Kmetijske in rokodelske novice, 29.3.1848 in Majniška deklaracija, 29.5.1917 ob 9h zvečer.

[2] "Diese Neugestaltung, durch die die Integrität der Länder der ungarischen heiligen Krone in keiner Weise berührt wird, soll jedem nationalen Einzelstaate seine Selbstständigkeit gewährleisten." Iz Manifesta.

Slovensko: "Ta preureditev, ki se v ničemer ne dotika integriranosti (celovitosti in nedeljivosti) dežel Svete ogrske Krone, bo vsaki nacionalni državi zagotovila samostojnost."

[3] Uradni zemljevid temeljev za razmejitev Deutschösterreich in združenih slovenskih dežel (Univerza v Gradcu, ponatis 1936):

[4] V zborniku Slovenci v desetletju 1918-1928

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
0
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,145
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,397
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,127
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,553
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,297
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,104
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,207
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,367
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 942