Komentar

Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918

31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. decembra istega leta v Beogradu pridružila novi državni tvorbi, v kateri je dominantno vlogo odigrala Kraljevina Srbija. Nova država se je sprva imenovala s kratico SHS, ki je poleg Slovencev in Srbov vključevala še Hrvate, kasneje - 1. decembra 1918 - pa se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Andrej Lenarčič v kratkem prispevku opozarja na povsem zgrešen, zgodovinsko zlagan mit o tem, kako je 29. oktobra nastala "Država Slovencev, Hrvatov in Srbov".

29.10.2018 23:59
Piše: Andrej Lenarčič
Ključne besede:   Avstro-Ogrska   1918   Karlov Manifest   slovenske dežele   Karl I.   Kranjska   Država SHS   Kraljevina Jugoslavija

Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena!

Skoraj stoletno prizadevanje Slovencev, državljanov slovenskih dežel habsburškega cesarstva, za samoupravo in pravičen delež pri upravljanju v svojih deželah je rojevalo najprej peticije, potem pa znano Majsko (majniško) deklaracijo [1]. Ko je položaj suverena dežel Cislajtanije in kralja Ogrske prevzel Karel I. (kot kralj Ogrske Karel V.), se je na vso moč trudil za separaten mir. Glavna težava so bile znane Wilsonove točke, ki so terjale samoodločbo subjektov, ki so sestavljali Dvojno monarhijo. To so namreč sestavljali enovita in nedeljiva Kraljevina Ogrska in "vojvodine in kraljestva, ki imajo svojega predstavnika pri cesarjevem svetu na Dunaju" - kakor so zapisali v ustavo (Ausgleich) leta 1867. Skoraj leto dni se je Karl I. zaman trudil z Budimpešto, ki niti slišati ni hotela, da bi komurkoli v kraljevini priznali kakšne posebne pravice. Nazadnje se je suveren cislajtanskih ("svojih dednih") dežel odločil in 16. oktobra 1918 podpisal Manifest, v katerem je priznal, da imajo dežele Cislajtanije (ki so države, saj so sestavljale Dvojno monarhijo z Ogrsko) pravico po etničnem kriteriju izbrati svoje državne zbore in se po svoje odločiti o nadaljnjem skupnem življenju. Hkrati pa je potrdil, da tega nikakor ni mogoče uveljaviti v Kraljevini Ogrski (na katere enovitost in nedeljivost je ob kronanju prisegel)[2]. Zato so "vojvodine in kraljestva Cislajtanije" nemudoma stopile na pot osamosvajanja in združevanja: Čehi so že med vojno pripravljali teren in nemudoma razglasili svojo lastno državnost (Čehoslovaška je nastala 28. oktobra 1918), 21. oktobra 1918 so "avstrijske" dežele (z nemško govorečo večino oz. takšni deli Koroške in Štajerske) na Dunaju razglasile Deutsch Österreich [3], prav zadnjega dne tega meseca, torej 31. oktobra 1918 pa so se prebudili tudi slovenski poslanci in v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske (danes degradirana v sedež Univerze v Ljubljani) sprejeli sklep ter razglasili, da "vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah". Nastala je nova država, zveza slovenskih dežel - dejansko Zedinjena Slovenija, kot je to opisal notranji minister te vlade, dr. Janko Brejc [4]. Njen predsednik vitez Josip Pogačnik je o tem nemudoma odvestil administracijo na Dunaju (predsednika Heinricha Lamascha).

 

 

***

 

Dr. Katja Škrubej, profesorica ljubljanske Pravne fakultete, je pred dnevi v Sobotni prilogi časnika Delo objavila svoje misli o slovenščini v slovenskih deželah (citira Dalmatina glede pomena nekaterih besed v slovenščini: "Krajnski, Koroški, Slovenski ali Bezjaški, Hervaški, Dalmatinski, Istrianski ali Kraški se drugače govore") in povedala svoje videnje dogajanja v "prevratnih dneh". Žalostno je, da očitno ugledna strokovnjakinja za pravne zadeve, ki zna – sodeč po objavljenem spisu – natančno opaziti posameznosti, izpostavi tiste, ki pravno nimajo nobenega učinka, v celoti pa zamolči relevantna internacionalna pravna dejstva. Že na začetku pove neresnico: "Enaintridesetega oktobra bo minilo sto let od potrditve Narodne vlade SHS ... "

 

Neresnico zato, ker kot že rečeno nekakšna "potrditev" (po telefonu?!) iz Zagreba (do 1.12.1918 druga država!) ni imela nobenega pravnega učinka, saj je bila združba v Zagrebu popolnoma ilegalna, in predvsem zato, ker se je tistega 31. oktobra 1918 v Ljubljani v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske zgodila razglasitev države – zveze slovenskih dežel ("Vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah"), in to po legitimni, legalni in suvereni odločitvi poslancev slovenskih dežel Cislajtanije, povsem skladno z ustavnim veljavnim aktom suverena, izdanim dne 16.10.1918, ki je legaliziral svobodno odločanje držav ("dežel") Cislajtanije tako glede svoje notranje ureditve, kot tudi povezovanja. Dokument hkrati ne dovoli česa podobnega na teritoriju enovite in nedeljive Kraljevine Ogrske.

 

Splošno sprejeto mnenje je, da je poraz centralnih sil v I. svetovni vojni prinesel abdikacijo poslednjega habsburškega cesarja Karla I. in nastanek "Države Slovencev Hrvatov in Srbov" v Zagrebu, ki je potem 1.12.1918 v Beogradu postala del nove južnoslovanske "troedinoplemenske" države, v glavnem znane pod imenom Kraljevina Jugoslavija. V besedilu razglasa z dne 1. decembra 1918 je zapisano, da se " ... proglašava ujedinjenje Države Slovenaca, Hrvata i Srba sa Srbijom i Crnom Gorom u jednu jedinstvenu državu". V regentovi verziji - in njegova zadnja beseda je zavezujoča - pa je pisalo, da se "... proglašava ujedinjenje Srbije sa zemljama (!) nezavisne države Slovenaca, Hrvata i Srba u jedinstvenu Kraljevinu Srba, Hrvata i Slovenaca". Tudi vrstni red nacij pove, da gre pri "državi SHS" za "slovenske zemlje", ki se združujejo s Srbijo (na prvem mestu je vedno nosilec dogajanja).

 

Telefonijada iz Zagreba – kakršna koli je že bila – torej niti pravnega pomena niti učinka ni mogla imeti. V območju internacionalnega prava je torej ni. Tudi intervencija člana zagrebške klike, ki je pridrvel iz Zagreba v Ljubljano, in ko je prisopel v dvorano krajnskega parlamenta, skrušeno ugotovil: "Zamudil sem!", pove dovolj o neučinkovitosti poskusov nelegalne zagrebške tvorbe, da bi se "šlepala" na slovenski suvereniteti.

 

 

***

 

Škoda, da celo z vrha slovenske pravne stroke odmevajo zlovešči zvoki manipulacije in prevare, s katero so manipulatorji (nelegalno, nelegitimno, a praktično uspešno) prekrili dejansko stanje stvari. Sicer pravno neveljavnega početja so se lotili dosledno – najprej in takoj so z obličja zemlje zradirali okamenelo pričo slovenske / krajnske državnosti, parlament Vojvodine Krajnske, kraj razglasitve – torej nastanka slovenske države – zveze slovenskih dežel. Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena! Kdor odreka pravno veljavnost tej razglasitvi, odreka pravico do obstoja tudi sosednji – enaki zvezi enakih dežel na isti ustavni podlagi hkrati razglašeni – Zvezni republiki Avstriji!

 

Farsa dobi značaj grozljivke, ko opazimo, da so v ta posvečeni prostor umestili univerzo srbskega monarha, kasneje Edvarda Kardeljaarboretum politične in pravne misli, kakršno izpričuje tu obravnavani spis sijajnega videza, a strupene vsebine.

 

 

Andrej Lenarčič je nekdanji poslanec Državnega zbora. Njegovo preučevanje slovenske zgodovine, predvsem tiste v 20. stoletju, je v medijih praviloma deležno ignorance ali celo blokade. Na portalu+ smo njegov prispevek zaradi tega objavili s toliko večjim zadovoljstvom.

 

______________________________

[1] Npr. Kaj Slovenci terjamo - Matija Majar Ziljski, Kmetijske in rokodelske novice, 29.3.1848 in Majniška deklaracija, 29.5.1917 ob 9h zvečer.

[2] "Diese Neugestaltung, durch die die Integrität der Länder der ungarischen heiligen Krone in keiner Weise berührt wird, soll jedem nationalen Einzelstaate seine Selbstständigkeit gewährleisten." Iz Manifesta.

Slovensko: "Ta preureditev, ki se v ničemer ne dotika integriranosti (celovitosti in nedeljivosti) dežel Svete ogrske Krone, bo vsaki nacionalni državi zagotovila samostojnost."

[3] Uradni zemljevid temeljev za razmejitev Deutschösterreich in združenih slovenskih dežel (Univerza v Gradcu, ponatis 1936):

[4] V zborniku Slovenci v desetletju 1918-1928

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
0
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.984
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.776
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.457
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.805
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.126
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.583
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.906
08/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.490
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.621
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.520