Komentar

Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918

31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. decembra istega leta v Beogradu pridružila novi državni tvorbi, v kateri je dominantno vlogo odigrala Kraljevina Srbija. Nova država se je sprva imenovala s kratico SHS, ki je poleg Slovencev in Srbov vključevala še Hrvate, kasneje - 1. decembra 1918 - pa se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Andrej Lenarčič v kratkem prispevku opozarja na povsem zgrešen, zgodovinsko zlagan mit o tem, kako je 29. oktobra nastala "Država Slovencev, Hrvatov in Srbov".

29.10.2018 23:59
Piše: Andrej Lenarčič
Ključne besede:   Avstro-Ogrska   1918   Karlov Manifest   slovenske dežele   Karl I.   Kranjska   Država SHS   Kraljevina Jugoslavija

Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena!

Skoraj stoletno prizadevanje Slovencev, državljanov slovenskih dežel habsburškega cesarstva, za samoupravo in pravičen delež pri upravljanju v svojih deželah je rojevalo najprej peticije, potem pa znano Majsko (majniško) deklaracijo [1]. Ko je položaj suverena dežel Cislajtanije in kralja Ogrske prevzel Karel I. (kot kralj Ogrske Karel V.), se je na vso moč trudil za separaten mir. Glavna težava so bile znane Wilsonove točke, ki so terjale samoodločbo subjektov, ki so sestavljali Dvojno monarhijo. To so namreč sestavljali enovita in nedeljiva Kraljevina Ogrska in "vojvodine in kraljestva, ki imajo svojega predstavnika pri cesarjevem svetu na Dunaju" - kakor so zapisali v ustavo (Ausgleich) leta 1867. Skoraj leto dni se je Karl I. zaman trudil z Budimpešto, ki niti slišati ni hotela, da bi komurkoli v kraljevini priznali kakšne posebne pravice. Nazadnje se je suveren cislajtanskih ("svojih dednih") dežel odločil in 16. oktobra 1918 podpisal Manifest, v katerem je priznal, da imajo dežele Cislajtanije (ki so države, saj so sestavljale Dvojno monarhijo z Ogrsko) pravico po etničnem kriteriju izbrati svoje državne zbore in se po svoje odločiti o nadaljnjem skupnem življenju. Hkrati pa je potrdil, da tega nikakor ni mogoče uveljaviti v Kraljevini Ogrski (na katere enovitost in nedeljivost je ob kronanju prisegel)[2]. Zato so "vojvodine in kraljestva Cislajtanije" nemudoma stopile na pot osamosvajanja in združevanja: Čehi so že med vojno pripravljali teren in nemudoma razglasili svojo lastno državnost (Čehoslovaška je nastala 28. oktobra 1918), 21. oktobra 1918 so "avstrijske" dežele (z nemško govorečo večino oz. takšni deli Koroške in Štajerske) na Dunaju razglasile Deutsch Österreich [3], prav zadnjega dne tega meseca, torej 31. oktobra 1918 pa so se prebudili tudi slovenski poslanci in v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske (danes degradirana v sedež Univerze v Ljubljani) sprejeli sklep ter razglasili, da "vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah". Nastala je nova država, zveza slovenskih dežel - dejansko Zedinjena Slovenija, kot je to opisal notranji minister te vlade, dr. Janko Brejc [4]. Njen predsednik vitez Josip Pogačnik je o tem nemudoma odvestil administracijo na Dunaju (predsednika Heinricha Lamascha).

 

 

***

 

Dr. Katja Škrubej, profesorica ljubljanske Pravne fakultete, je pred dnevi v Sobotni prilogi časnika Delo objavila svoje misli o slovenščini v slovenskih deželah (citira Dalmatina glede pomena nekaterih besed v slovenščini: "Krajnski, Koroški, Slovenski ali Bezjaški, Hervaški, Dalmatinski, Istrianski ali Kraški se drugače govore") in povedala svoje videnje dogajanja v "prevratnih dneh". Žalostno je, da očitno ugledna strokovnjakinja za pravne zadeve, ki zna – sodeč po objavljenem spisu – natančno opaziti posameznosti, izpostavi tiste, ki pravno nimajo nobenega učinka, v celoti pa zamolči relevantna internacionalna pravna dejstva. Že na začetku pove neresnico: "Enaintridesetega oktobra bo minilo sto let od potrditve Narodne vlade SHS ... "

 

Neresnico zato, ker kot že rečeno nekakšna "potrditev" (po telefonu?!) iz Zagreba (do 1.12.1918 druga država!) ni imela nobenega pravnega učinka, saj je bila združba v Zagrebu popolnoma ilegalna, in predvsem zato, ker se je tistega 31. oktobra 1918 v Ljubljani v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske zgodila razglasitev države – zveze slovenskih dežel ("Vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah"), in to po legitimni, legalni in suvereni odločitvi poslancev slovenskih dežel Cislajtanije, povsem skladno z ustavnim veljavnim aktom suverena, izdanim dne 16.10.1918, ki je legaliziral svobodno odločanje držav ("dežel") Cislajtanije tako glede svoje notranje ureditve, kot tudi povezovanja. Dokument hkrati ne dovoli česa podobnega na teritoriju enovite in nedeljive Kraljevine Ogrske.

 

Splošno sprejeto mnenje je, da je poraz centralnih sil v I. svetovni vojni prinesel abdikacijo poslednjega habsburškega cesarja Karla I. in nastanek "Države Slovencev Hrvatov in Srbov" v Zagrebu, ki je potem 1.12.1918 v Beogradu postala del nove južnoslovanske "troedinoplemenske" države, v glavnem znane pod imenom Kraljevina Jugoslavija. V besedilu razglasa z dne 1. decembra 1918 je zapisano, da se " ... proglašava ujedinjenje Države Slovenaca, Hrvata i Srba sa Srbijom i Crnom Gorom u jednu jedinstvenu državu". V regentovi verziji - in njegova zadnja beseda je zavezujoča - pa je pisalo, da se "... proglašava ujedinjenje Srbije sa zemljama (!) nezavisne države Slovenaca, Hrvata i Srba u jedinstvenu Kraljevinu Srba, Hrvata i Slovenaca". Tudi vrstni red nacij pove, da gre pri "državi SHS" za "slovenske zemlje", ki se združujejo s Srbijo (na prvem mestu je vedno nosilec dogajanja).

 

Telefonijada iz Zagreba – kakršna koli je že bila – torej niti pravnega pomena niti učinka ni mogla imeti. V območju internacionalnega prava je torej ni. Tudi intervencija člana zagrebške klike, ki je pridrvel iz Zagreba v Ljubljano, in ko je prisopel v dvorano krajnskega parlamenta, skrušeno ugotovil: "Zamudil sem!", pove dovolj o neučinkovitosti poskusov nelegalne zagrebške tvorbe, da bi se "šlepala" na slovenski suvereniteti.

 

 

***

 

Škoda, da celo z vrha slovenske pravne stroke odmevajo zlovešči zvoki manipulacije in prevare, s katero so manipulatorji (nelegalno, nelegitimno, a praktično uspešno) prekrili dejansko stanje stvari. Sicer pravno neveljavnega početja so se lotili dosledno – najprej in takoj so z obličja zemlje zradirali okamenelo pričo slovenske / krajnske državnosti, parlament Vojvodine Krajnske, kraj razglasitve – torej nastanka slovenske države – zveze slovenskih dežel. Tudi če bi ta trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena! Kdor odreka pravno veljavnost tej razglasitvi, odreka pravico do obstoja tudi sosednji – enaki zvezi enakih dežel na isti ustavni podlagi hkrati razglašeni – Zvezni republiki Avstriji!

 

Farsa dobi značaj grozljivke, ko opazimo, da so v ta posvečeni prostor umestili univerzo srbskega monarha, kasneje Edvarda Kardeljaarboretum politične in pravne misli, kakršno izpričuje tu obravnavani spis sijajnega videza, a strupene vsebine.

 

 

Andrej Lenarčič je nekdanji poslanec Državnega zbora. Njegovo preučevanje slovenske zgodovine, predvsem tiste v 20. stoletju, je v medijih praviloma deležno ignorance ali celo blokade. Na portalu+ smo njegov prispevek zaradi tega objavili s toliko večjim zadovoljstvom.

 

______________________________

[1] Npr. Kaj Slovenci terjamo - Matija Majar Ziljski, Kmetijske in rokodelske novice, 29.3.1848 in Majniška deklaracija, 29.5.1917 ob 9h zvečer.

[2] "Diese Neugestaltung, durch die die Integrität der Länder der ungarischen heiligen Krone in keiner Weise berührt wird, soll jedem nationalen Einzelstaate seine Selbstständigkeit gewährleisten." Iz Manifesta.

Slovensko: "Ta preureditev, ki se v ničemer ne dotika integriranosti (celovitosti in nedeljivosti) dežel Svete ogrske Krone, bo vsaki nacionalni državi zagotovila samostojnost."

[3] Uradni zemljevid temeljev za razmejitev Deutschösterreich in združenih slovenskih dežel (Univerza v Gradcu, ponatis 1936):

[4] V zborniku Slovenci v desetletju 1918-1928

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,609
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,393
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,276
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,189
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,742
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,064
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 886
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 608