Komentar

Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom

Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem drugo sliko: Mohamed je v Veliki Britaniji že danes na drugem mestu, počasi pa bo med najpriljubljenejšimi postal tudi v Nemčiji. Vprašanje, ki je na mestu: kako dolgo se bomo še sprenevedali, da politična korektnost, cenzura in mišljenjski konformizem tlakujejo pot v novo katastrofo? Ne mislim desničarskih teorij zarote o milijonih muslimanov, prežečih na nedolžno Evropo, ki so jih polni tudi nekateri naši mediji, temveč govorim o nevarnost spontanega revolta Evropejcev, če bodo njihove vlade še naprej spodbujale nezakonite prestope meja in nezakonite migracije. Islamizacija Evrope se bo namreč končala podobno kot španska rekonkvista leta 1492: nečloveško, krvavo in kruto.

01.11.2018 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Adolf   Der Vorname   Ime   Nemčija   Mohamed   nacizem   islamizem   Die Welt   The Economist   Avstrija   novorojenčki

Fotomontaža: portal+

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

Nemška črna komedija Der Vorname (Ime) je sicer remake nekoliko starejše francoske verzije Le Prénom, zgodba pa je v nemški izvedbi danes celo aktualnejša. Film, ki je prejšnji mesec premiero doživel na filmskem festivalu v Zürichu, je zdaj v nemških kinematografih. Zgodba se začne z rahlim pridihom nemškega buržujstva: peterica se zbere na večerji, kjer gostiteljičin mlajši brat prisotnim naznani veselo novico, da je njegova punca noseča. Vse zanima, kako bo otroku, ki naj bi bil fantek, ime. Ugibanja se stopnjujejo, napetost narašča, sploh v moškem delu družbe, dokler bodoči oče ne izstreli imena. Adolf. Dojenčku bo ime Adolf. Adolf, se zdrzne družba, je vendar ... nesprejemljivo, politično nekorektno ime. Otrok ne more biti Adolf. To preprosto ne gre ...

 

Nemška verzija filma je ravno zaradi zgodovinske konotacije verjetno celo boljša od francoske, kjer gre za dojenčico, ki ji bo ime Adolphe. Seveda je v obeh primerih - no, zlasti v nemškem - bistveno eno in isto vprašanje: kaj je narobe z imenom Adolf? Danes naj bi bilo v Nemčiji okoli 50.000 moških s takšnim imenom. Če je nemških državljanov moškega spola približno 40 milijonov, potem je Adolfov v resnici zelo malo. Med prvimi stotimi najpogosteje uporabljenimi imeni ga po letu 1945 zanesljivo ne boste našli.

 

A če se vrnemo k izvorni dilemi: kaj je narobe z imenom Adolf? Če je filmu, ki se med vrsticami sprašuje prav to - ali je otrok, čigar ime bo Adolf, avtomatično nagnjen k temu, da bo postal slab človek - pozornost namenil celo britanski The Economist, potem je jasno, da ne gre toliko za onomastiko (veda o imenih), pač pa za komaj pikrito politično oziroma celo ideološko debato. Tolikanj bolj, ker imamo znova opravka s prežvekovanjem ene in iste stare slame. Nacizem gor, nacizem dol. Dokler Nemcev, sploh mlajše generacije, bolje ne spoznate, se niti ne zavedate, da gre za temo, ki je zaradi indoktrinacije občutka krivde pri tretji generaciji (vnukov oziroma pravnukov) "nacistov" še kako prisotna. V glavnem se skriva pod površjem, toda že po nekaj popitih pivih, če karikiram, izbruhne na dan ta strašni resentiment krivde. Ki pravzaprav danes nima več nobenega smisla, še manj pa pozitivnega učinka - vsaj pri Nemcih ne. Sploh če imamo pred očmi politiko priseljevanja, ki jo zadnjih nekaj let uveljavlja Angela Merkel. Zaradi občutka krivde zatresti Evropsko unijo do temeljev pač ne more biti poseben doprinos k nemški spravi z Evropo.

 

 

 

 

Adolf bo v političnem diskurzu večno "stilno zaznamovano" ime, ki ga bo starajoča Evropa nosila v spominu kot nekaj slabega. Toda v resničnem življenju ne politika ne ideologija ne igrata posebne vloge. V Nemčiji, Avstriji ali Evropi se rojeva vedno manj Adolfov, na lestvicah najpogosteje uporabljenih imen novorojencev pa naglo raste Mohamed. Teza, ki se bo morda levičarjem zdela predrzna in vsekakor politično zelo nekorektna - za takšne komplimente se v naprej zahvaljujem -, pa se glasi takole: če je Adolf ime, večno obsojeno zaradi tistega psihopatskega avstrijskega nacista, ki so ga Švabi vzeli za svojega, potem je Mohamed ime, ki simbolizira islamizem oziroma t.i. politični islam, ki je nacizem 21. stoletja.

 

V Nemčiji je bilo še pred desetletjem Mohamed ime vsakemu 97. novorojenčku, danes že 26. Če se bo trend nadaljeval, potem bo čez tri leta Mohamed eno izmed desetih najpogosteje uporabljenih imen v Nemčiji (za primerjavo: Mohamed je bil leta 2016 drugo najpopularnejše ime novorojenih otrok v Veliki Britaniji). No, po nekaterih namigih je to že nekaj časa realnost, vendar nemška oblast ne želi iz tega delati prevelikega pompa, zato se dejanske statistike pogostosti uporabe imena Mohamed (in njenih najmanj desetih izpeljank) ne objavljajo.

 

Die Welt je januarja letos objavil prispevek o izjemni popularnosti imena Mohamed v Nemčiji (in Avstriji), ki je dvignil precej prahu, vendar pa niti najbolj goreči aktivisti niso mogli oporekati statistiki. Ta je za desnico še posebej neprijetna v avstrijski prestolnici, kjer je bilo ime Mohamed med novorojenčki že lani na tretjem mestu. Če upoštevamo korelacijo med vzponom desnice in vloge arabskih priseljencev v posameznih državah, ne more biti presenečenje, da je prav v Avstriji (skrajna) desnica tako močno zasidrana in je od lani celo koalicijski partner konservativcev (ljudske stranke) v zvezni vladi.

 

Eda izmed komentatork, ki v mnogočem odraža trenutno javno mnenje in razpoloženje v Nemčiji, je pod članek v spletni izdaji časnika Die Welt zapisala:

 

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
4
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,386
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,060
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 706
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885