Komentar

Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom

Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem drugo sliko: Mohamed je v Veliki Britaniji že danes na drugem mestu, počasi pa bo med najpriljubljenejšimi postal tudi v Nemčiji. Vprašanje, ki je na mestu: kako dolgo se bomo še sprenevedali, da politična korektnost, cenzura in mišljenjski konformizem tlakujejo pot v novo katastrofo? Ne mislim desničarskih teorij zarote o milijonih muslimanov, prežečih na nedolžno Evropo, ki so jih polni tudi nekateri naši mediji, temveč govorim o nevarnost spontanega revolta Evropejcev, če bodo njihove vlade še naprej spodbujale nezakonite prestope meja in nezakonite migracije. Islamizacija Evrope se bo namreč končala podobno kot španska rekonkvista leta 1492: nečloveško, krvavo in kruto.

01.11.2018 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Adolf   Der Vorname   Ime   Nemčija   Mohamed   nacizem   islamizem   Die Welt   The Economist   Avstrija   novorojenčki

Fotomontaža: portal+

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

Nemška črna komedija Der Vorname (Ime) je sicer remake nekoliko starejše francoske verzije Le Prénom, zgodba pa je v nemški izvedbi danes celo aktualnejša. Film, ki je prejšnji mesec premiero doživel na filmskem festivalu v Zürichu, je zdaj v nemških kinematografih. Zgodba se začne z rahlim pridihom nemškega buržujstva: peterica se zbere na večerji, kjer gostiteljičin mlajši brat prisotnim naznani veselo novico, da je njegova punca noseča. Vse zanima, kako bo otroku, ki naj bi bil fantek, ime. Ugibanja se stopnjujejo, napetost narašča, sploh v moškem delu družbe, dokler bodoči oče ne izstreli imena. Adolf. Dojenčku bo ime Adolf. Adolf, se zdrzne družba, je vendar ... nesprejemljivo, politično nekorektno ime. Otrok ne more biti Adolf. To preprosto ne gre ...

 

Nemška verzija filma je ravno zaradi zgodovinske konotacije verjetno celo boljša od francoske, kjer gre za dojenčico, ki ji bo ime Adolphe. Seveda je v obeh primerih - no, zlasti v nemškem - bistveno eno in isto vprašanje: kaj je narobe z imenom Adolf? Danes naj bi bilo v Nemčiji okoli 50.000 moških s takšnim imenom. Če je nemških državljanov moškega spola približno 40 milijonov, potem je Adolfov v resnici zelo malo. Med prvimi stotimi najpogosteje uporabljenimi imeni ga po letu 1945 zanesljivo ne boste našli.

 

A če se vrnemo k izvorni dilemi: kaj je narobe z imenom Adolf? Če je filmu, ki se med vrsticami sprašuje prav to - ali je otrok, čigar ime bo Adolf, avtomatično nagnjen k temu, da bo postal slab človek - pozornost namenil celo britanski The Economist, potem je jasno, da ne gre toliko za onomastiko (veda o imenih), pač pa za komaj pikrito politično oziroma celo ideološko debato. Tolikanj bolj, ker imamo znova opravka s prežvekovanjem ene in iste stare slame. Nacizem gor, nacizem dol. Dokler Nemcev, sploh mlajše generacije, bolje ne spoznate, se niti ne zavedate, da gre za temo, ki je zaradi indoktrinacije občutka krivde pri tretji generaciji (vnukov oziroma pravnukov) "nacistov" še kako prisotna. V glavnem se skriva pod površjem, toda že po nekaj popitih pivih, če karikiram, izbruhne na dan ta strašni resentiment krivde. Ki pravzaprav danes nima več nobenega smisla, še manj pa pozitivnega učinka - vsaj pri Nemcih ne. Sploh če imamo pred očmi politiko priseljevanja, ki jo zadnjih nekaj let uveljavlja Angela Merkel. Zaradi občutka krivde zatresti Evropsko unijo do temeljev pač ne more biti poseben doprinos k nemški spravi z Evropo.

 

 

 

 

Adolf bo v političnem diskurzu večno "stilno zaznamovano" ime, ki ga bo starajoča Evropa nosila v spominu kot nekaj slabega. Toda v resničnem življenju ne politika ne ideologija ne igrata posebne vloge. V Nemčiji, Avstriji ali Evropi se rojeva vedno manj Adolfov, na lestvicah najpogosteje uporabljenih imen novorojencev pa naglo raste Mohamed. Teza, ki se bo morda levičarjem zdela predrzna in vsekakor politično zelo nekorektna - za takšne komplimente se v naprej zahvaljujem -, pa se glasi takole: če je Adolf ime, večno obsojeno zaradi tistega psihopatskega avstrijskega nacista, ki so ga Švabi vzeli za svojega, potem je Mohamed ime, ki simbolizira islamizem oziroma t.i. politični islam, ki je nacizem 21. stoletja.

 

V Nemčiji je bilo še pred desetletjem Mohamed ime vsakemu 97. novorojenčku, danes že 26. Če se bo trend nadaljeval, potem bo čez tri leta Mohamed eno izmed desetih najpogosteje uporabljenih imen v Nemčiji (za primerjavo: Mohamed je bil leta 2016 drugo najpopularnejše ime novorojenih otrok v Veliki Britaniji). No, po nekaterih namigih je to že nekaj časa realnost, vendar nemška oblast ne želi iz tega delati prevelikega pompa, zato se dejanske statistike pogostosti uporabe imena Mohamed (in njenih najmanj desetih izpeljank) ne objavljajo.

 

Die Welt je januarja letos objavil prispevek o izjemni popularnosti imena Mohamed v Nemčiji (in Avstriji), ki je dvignil precej prahu, vendar pa niti najbolj goreči aktivisti niso mogli oporekati statistiki. Ta je za desnico še posebej neprijetna v avstrijski prestolnici, kjer je bilo ime Mohamed med novorojenčki že lani na tretjem mestu. Če upoštevamo korelacijo med vzponom desnice in vloge arabskih priseljencev v posameznih državah, ne more biti presenečenje, da je prav v Avstriji (skrajna) desnica tako močno zasidrana in je od lani celo koalicijski partner konservativcev (ljudske stranke) v zvezni vladi.

 

Eda izmed komentatork, ki v mnogočem odraža trenutno javno mnenje in razpoloženje v Nemčiji, je pod članek v spletni izdaji časnika Die Welt zapisala:

 

"Prisrčna hvala gospe Merkel in njenim podpornikom. S takšno tendenco Nemčija čez petdeset let ne bo več Deutschland, ampak se bo imenovala Germanistan."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.303
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.064
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.447
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.010
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.106
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.048
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.244
08/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.704
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.122
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.712