Komentar

Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?

Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? Slovenci skoraj nič svojega kapitala ne vlagamo v domače gospodarstvo, a ga vlagamo v tujini. Jezimo pa se, ker ni pravega razvoja države, zaostajamo v vlaganju znanja oz. v dodani vrednosti na zaposlenega, večina dobiva slabe plače, pokojnine, ni novih delovnih mest, ogrožene so socialna država in javne storitve, imamo iztrošene in nevarne ceste, zastarelo železnico, izobraženi mladi emigrirajo itd. Slovenci varčujemo v bankah in vlagamo v nepremičnine.

04.11.2018 12:00
Piše: Franc Mihič
Ključne besede:   kreditizem   ekonomija   država   kapital   Jože Mencinger   Zakaj narodi propadejo   Stanislav Kovač   Mojmir Mrak

Kako je mogoče, da domači kapital leži v bankah ali pa je v tujini, vlada pa pravi, da nam primanjkuje denarja za vlaganje v razvoj? 

Kreditizem je ekonomska šola, po kateri podjetja oz. menedžerji raje najemajo kredite in ne pridobivajo kapitala. Kreditizem pa je glavni boter bančne luknje, ki jo krpamo državljani. Odgovorni ekonomisti, zagovorniki kreditizma in nacionalnega interesa, pa so še vedno ugledni. Smo družba, ki ne zna izstaviti računa za zgrešeno ekonomsko šolo ne politiki, ne njeni stroki. Niti terjati odgovornost. Državljani kljub vsemu pričakujemo razvoj države.

 

Zgodba o uspehu Južne Koreje nam je lahko v opomin in vzor. Pred petdesetimi leti, ko je državi pretil bankrot, so njihovi politiki predlagali, da bi ljudstvo iz svojih prihrankov pod določenimi pogoji prispevalo v državni sklad za razvoj gospodarstva. Pripravili so program razvoja in pogoje soudeležbe državljanov in uspeli, ker so jim državljani zaupali.  Tako so v zelo kratkem času od državljanov zbrali več kot 45 milijard dolarjev. Politiki in gospodarstveniki so to vrednost pametno naložili in Južna Koreja je postala izjemno uspešna, vse do danes.

 

Tudi Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva. Po podatkih naj bi bilo v bankah  že več kot 17 milijard  evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital (vzajemni in pokojninski skladi, zavarovalnice in posamezni vlagatelji) v višini okrog 10 milijard evrov, pa je bil pregnan v tujino, kjer financira naložbe in nova delovna mesta. Poljaki imajo predpis, da morajo skladi vlagati doma najmanj 30 % vseh sredstev, pri nas tožijo, da ne smejo kupovati domačih podjetij. Hrvati vlagajo doma in v tujini - doslej so pri nas kupovali dobra podjetja in imeli dobičke. Naše premoženje kupujejo finančni skladi iz ZDA, Evrope, Hrvaške itd.

 

Že leta 2012 je ekonomist Stanislav Kovač zapisal: "Tudi Gospodarska zbornica Slovenije raje lobira, naj se država še zadolžuje in zmanjšuje javni sektor, kot da bi se njeni člani podali na domači in tuje kapitalske trge. Šele s tem bi prezadolžena in slabo vodena podjetja pretrgala popkovino z zgrešenim finančnim sistemom, ki je v tranziciji sataniziral kapitalske trge, poveličeval banke ter našemu gospodarstvu nataknil dolžniško zanko okoli vratu."

 

Prof. dr. Peter Glavič, zaslužni profesor mariborske univerze opozarja: "V Sloveniji je uničen kapitalski trg, ki je v tržnem gospodarstvu bistven za preživetje države in naroda".

 

Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP (bruto domačega proizvoda) kapitala, Nemci ga imajo 40 odstotkov, ZDA pa 78 odstotkov. Bivši guverner Marko Kranjec je že leta 2012 javno opozoril, da se podjetja bolj kot s posojilnim krčem spopadajo s kapitalskim. Namesto da podjetja tarnajo, kako jih banke nočejo kreditirati, bi potrebna finančna sredstva morala iskati na kapitalskem trgu. Država oz. vlada pa se venomer zadolžuje. Ali sprejeti cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele za prave naložbe tudi za slovenski kapital?

 

Katera politična stranka bo torej že postavila cilje in strategijo pametne specializacije države, da bodo ti vendar enkrat zanimivi tudi za slovenski kapital? Avtorja knjige Zakaj narodi propadajo (Why Nations Fail) Daron Acemoglu in James A. Robinson sta zapisala: "Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali."

 

Kdo to ovira in nam razvoj zatira? Politika in njena ekonomska šola! Država in njena ekonomija, ki jima državljani ne zaupajo svojega kapitala, ne more preživeti samo s krediti. Velika finančna odvisnost podjetij od bančnega kreditiranja je posledica zgrešene dogme o nekoristnosti kapitalskih trgov za gospodarstvo, da gre za "nekakšno mešanje megle" oziroma "nekoristno prelaganje iz enega v drug predal", prosto po dr. Jožetu Mencingerju. On je z izbruhom krize 2008 začel širiti še nevarnejšo dogmo, češ da je treba kapitalske trge kar ukiniti in vzpostaviti sistem, kjer bi se podjetja financirala zgolj z bančnim zadolževanjem.

 

Podatki kažejo na zgrešenost tega finančnega sistema, ki je skozi tranzicijo privedel do velike finančne odvisnosti podjetij od bank, te pa so ob pomanjkanju domačih prihrankov zaradi izdatnega kreditnega financiranja podjetij postale tudi velike dolžnice tujini. Od tu tudi velik neto dolg Slovenije do tujine, nad katerim - kako cinično (!) - najbolj bentijo ravno t.i. mencingerjanci. Na drugi strani so naši hazarderski menedžerji in bankirji, opiti z nacionalnim interesom, ekscesno prezadolžili gospodarstvo in niso izkoristili možnosti kapitalskih trgov, da bi z IPO ali drugimi oblikami dokapitalizacije lastniško financirali poslovanje, razvoj in prevzeme ter prek večjega deleža kapitala v bilancah poskrbeli za večjo odpornost podjetij proti finančnim krizam.

 

V ZDA bančni sektor ne dominira nad kapitalskim trgom, ameriška podjetja so zato tudi manj zadolžena pri bankah, saj pomemben del finančnih virov pridobivajo na kapitalskem trgu, ne pri bankah. Naši menedžerji, ki so zaradi prevladujočega mencingerjanskega modela privatizacije z notranjim odkupom pogosto tudi največji lastniki prezadolženih podjetij, se otepajo nujne dokapitalizacije po vzoru IPO Facebooka, saj bi s prihodom novega lastniškega kapitala izgubili vpliv in moč v podjetjih, hkrati pa bi morali precej spremeniti tudi upravljanje podjetij: dobili bi nove nadzornike, ki bi jih lahko odslovili, ne bi več mogli delati vse po svoje, javno bi morali razkriti bilance podjetja in poslovne načrte, odpovedati bi se morali slovenskemu nacionalnemu športu insajderskega trgovanja in številnim drugim ugodnostim.

 

Tako je pisal novinar Stanislav Kovač, ki je moral utihniti. Država oz .vlada končno na zahtevo EU le sprejema vizije in strategije razvoja države do l. 2030 in l. 2050. A glede problema etičnosti oz. neetičnosti bančnih in podjetniški  odločitev in škodi pa nismo prišli daleč. Vladi je torej le uspelo napisati in sprejeti cilje in strategijo pametne specializacije države do l. 2030. Žal pa so ocene o izbranih ciljih in realnost oz. uporabnost strategije, kako doseči te cilje, zaskrbljujoče. Prof. dr. Mojmir Mrak pravi, da strategija razvoja 2030 predstavlja predvsem nabor ciljev, praktično pa nič ne pove o tem, kako te cilje doseči. Pri tem pa vlada tarna, da nam primanjkuje denarja za R&R, za vlaganje v razvoj. Vlada ugotavlja, da stagniramo v dodani vrednosti na zaposlenega in konkurenčnosti. Slovenci pa imamo privarčevana sredstva, to je kapital, a ga imamo torej samo pet odstotkov BDP v finančnih naložbah.

 

Kako je mogoče, da domači kapital leži v bankah ali pa je v tujini, vlada pa pravi, da nam primanjkuje denarja za vlaganje v razvoj? Zakaj je vlaganj v raziskave za stvarne industrijske potrebe premalo? Večina slovenske industrije  posluje v srednje- in nizkotehnoloških tržnih nišah, kar dokazujejo tudi nizke (nižje) plače zaposlenih v primerjavi z Zahodno Evropo. Raziskovalna sfera ne razvija znanj, ki jih potrebuje naša industrija. Industrija za razvoj teh znanj ne najema akademske sfere. Zakaj ni interesa?

 

Cilji in strategije pametne specializacije države so pomembni tako za državo in podjetja in so pomembi kot ustava. Za podjetja so pogoj za uspeh in preživetje. Zato morajo država in podjetja pravočasno razviti poslovne cilje in strategije in jih uresničiti. Zakaj tega ne počnejo? Vodilni praviloma bolje obvladujejo operativne kot strateške posle. Podjetja često ne znajo opredeliti svojega bodočega položaja na trgu. Strategija ni enostavno posnemanje konkurence. Uspešna podjetja temeljijo na lastnih prednostih. Za strateško usmeritev so bistvena sledeča vprašanja:

 

- Kaj je naša ponudba na trgu?

- Katere storitve / produkte hočemo nuditi tudi v bodočnosti in katere ne?

- Katerim kupcem in skupinam kupcev hočemo nuditi našo ponudbo in katerih nočemo več obravnavati?

- Katere trge ali industrijske veje bomo obravnavali in katere ne?

- V katerih regijah hočemo aktivno delovati in v katerih ne?

 

Uspešen razvoj strategije pomeni uspešno sodelovanje vodilnih, ki so svoje interese podredili interesom podjetja. Le realni cilji, podprti s kvalitetno strategijo, države in podjetij, so priložnost za večje vlaganje slovenskega kapitala. Kaj  je torej pravično in ugodnejše za ekonomsko suverenost države in za učinkovit razvoj? Kreditizem kot ostanek ekonomske šole socializma je predvsem najemanje bančnih kreditov za razvoj. Mnoga podjetja zaradi slabega vodenja - ker je menedžment postavil zgrešene cilje ali uporabil zgrešene strategije - kreditov ne zmorejo vrniti. Ti nevračljivi (tudi menedžerski) krediti na koncu pristanejo v bančni luknji oz. na slabi banki. Banko kreditodajalko potem saniramo kar davkoplačevalci, državljani, ki nismo za to nič pristojni in ne odgovorni? Menedžerje bank in podjetij, predvsem v državni lasti, praviloma nihče ne pokliče na odgovornost in "uspešno ostanejo na trgu vodilnih".

 

Ali ni pravičnejše za nacionalno ekonomijo to, da gospodarske družbe pridobijo potreben nov kapital tudi pri vlagateljih oz. na trgu kapitala? Dilema, ki ne bi smela biti več aktualna v demokraciji oz. v tržni ekonomiji. Ob propadu podjetjih pri ekonomski šoli kreditizma, ki ga favorizira domača ekonomska šola in jo povzema politika, so praviloma v praksi potem na trgu le delojemalci, ne pa menedžerji in univerzitetni zagovorniki kreditizma, kje šele politiki. Oboji pa so plačani iz javnih sredstev, kljub premajhnemu uspehu nacionalne ekonomije. Takšna politika je nepoštena, a za njih udobna.

 

Kako je mogoče, da volimo stranke, ki vodijo tako zgrešeno nacionalno ekonomijo, ki lahko preživi samo ob nizkih plačah zaposlenih? Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast? Ljudstvo ima vedno takšno oblast, kot si jo zasluži. Niso tujci krivi, da imamo oblast, ki ji ne zaupamo svojega kapitala. Da dobi država ustrezno oblast, je neizogibna naloga ljudstva, izobražencev, intelektualcev, odgovornih državljanov. Če vsi ti zatajijo, državo potopijo.

 

Politiki pred volitvami napovedujejo boljše čase. Bodo kdaj podali odgovor, zakaj jih ni in ni? Bodo kdaj zaradi tega odstopili, da bi lažje druge voditelje dobili?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,815
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,030
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,583
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
05/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,109
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,207
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,031
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,306
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968