Komentar

Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem

Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo politične odločitve v želji, da bo njim dopuščeno zgraditi nov, lep javni prostor. Pri tem pa so izključevali vse druge umetnike in umetnice, ki niso hoteli prostovoljno prevzeti podobnih kolektivnih izhodišč. Tako so bili avantgardisti v obeh primerih "totalno poraženi"!

03.11.2018 23:11
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   avantgarda   anarhisti   Aleš Erjavec   boljševiki   Moskva   Hannah Arendt

Poboj moskovske anarhistične političnosti, ko je boljševiška partija odstranila svoje politične konkurente, je bila podobna, a mnogo bolj nasilna akcija, kot se je zgodila z Dolomitsko izjavo, s pritiskom večinske nad manjšinskimi skupinami med revolucijo na Slovenskem.

Umetnost je najbolj živa oblika življenja, ker je nesmrtna. Zakaj pa je svoboda v umetnosti in življenju tako pomembna? Predvsem zato, ker spodbuja avtentično izumiteljstvo. Ravno želja po etičnosti in svobodi, naj zveni še tako pretirano privzdignjeno, je pospešila vznik historične umetniške avantgarde. S prevratniško pritajenostjo in brez zadržkov je formulirala svoje anti-pozicije v odnosu do tradicije. Umetnost historične avantgarde je bila polna svobodne volje, svobodnih, na videz paradoksalnih odločitev in utopične projekcije. Vse, čisto vse je bilo v tistem času anarhično vzneseno. Avantgardisti so brezkompromisno prenesli svoje znanje in talent v revolucionarne projekcije, prostovoljno so se predali zgodovinskim zahtevam. Predvsem so želeli prekiniti s tisočletno neetiko: s suženjstvom - s tlačanstvom, z nesvobodo žensk, ki niso imele na začetku prejšnjega stoletja niti volilne pravice, s socialno ogroženostjo ljudi, s spolno zavrtostjo, z bostonskimi čajankami, z industrijskim izčrpavanjem človeka, s prepovedjo dela mlajšim od šetnajst let, zavzeli so se tudi za človekov prosti čas. Človeška občutljivost prejšnjega stoletja je zaznavala nove in nove valove stilnega izumiteljstva, visoke stilne valove. Novi val je postala maksima stoletja, frekvenca pa pogosto izrečena beseda.

 

Pred vami sem imel namen komentirati knjigo dr. Aleša Erjavca z naslovom Heteronomija umetnosti in avantgard, ki je izšla pri založbi Maska v zbirki Transformacije, a sem se odločil oblikovati tekst, ki ni kritična refleksija knjige, temveč zahvala dr. Erjavcu za pretanjeno razumevanje zahtevnih in prelomnih procesov, ki so se odvijali v avantgardi, predvsem v konstruktivistični umetnosti prejšnjega stoletja ter v avantgardni umetnosti nasploh.

 

 

Na sledi izjavljanja dr. Aleša Erjavca I.:

 

Preberimo še enkrat naslov njegove knjige s prevodom besede "heteronomija", Podrejenost umetnosti in avantgard; druga verzija naslova pa je Odvisnost umetnosti in avantgard. Takoj zatem pa vprašanje: odvisnost od koga, podrejenost komu? Seveda odvisnost umetnosti od religije, od ideologije, odvisnost od obeh sistemov, ki sta si izborila privilegirano pozicijo, da distribuirata kapital tako umetnosti kot znanosti in ju istočasno nadzirata. Kdaj sta se sploh pustili umetnost in znanost vpreči v ta suženjski odnos?

 

Avantgardisti in avantgardistke iz začetka dvajsetega stoletja so preselili umetnost iz muzejev neposredno v samo življenje, na ulice, med množice. Zgraditi so hoteli takšen svet, v katerem bi oni sami hoteli živeti. Celo vrsto neetičnih pozicij, v katere so se rodili, so z revolucionarnim zamahom presekali, predvsem niso več hoteli nastopati kot dekoraterji in krasilci neetike, ki se je naselila v kapitalistične fabrikantske resničnosti. Avantgardna umetnost je bila in vedno bo prevratna, kritična in skrajna!

 

Spomnimo se: eden večjih dosežkov avantgarde je bila dekolonizacija sveta. Samo pomislimo na to, kako si danes kapitalisti s pomočjo umetnikov - oblikovalcev trudijo ponovno medmrežno kolonizirati svet, kako si želijo zahodni kapitalisti s klikom-trikom vmrežiti želje sedeminpolmiljardne množice na vseh šestih kontinentih.

 

 

 

 

Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo politične odločitve v želji, da bo njim dopuščeno zgraditi nov, lep javni prostor. Pri tem pa so izključevali vse druge umetnike in umetnice, ki niso hoteli prostovoljno prevzeti podobnih kolektivnih izhodišč. Tako so bili avantgardisti v obeh primerih "totalno poraženi"! Dr. Erjavec je analitično povzel genezo odnosa med dominantno ideološko in umetniško avantgardo. Večina umetnikov-anarhistov je doživela poraz, ne da bi se tega na začetku sploh zavedala, ker je prostovoljno vstopila v avantgardno revolucionarno fronto. Podarila je svojo evropsko izobrazbo in individualnost novemu porajajočemu svetu. Edino, kar je ostalo od te želje, ki je hlepela po novi stvarnosti, po novem dobrem in lepem svetu, so dokazi o tej želji - umetnine. Te umetnine pa zgodovina umetnosti in filozofija estetike danes z vso odgovornostjo raziskuje.

 

 

Na sledi izjavljanja dr. Aleša Erjavca II.:

 

Vodstveni organ Moskovske federacije anarhističnih skupin je bil spomladi leta 1918 nameščen na Mali Dimitrovki v Moskvi, v neposredni bližini, kjer se danes nahaja slovenska ambasada. V noči iz 11. na 12. april so boljševiki v sinhroniziranem napadu razbili in uničili šestindvajset anarhističnih central po vsej Moskvi. Ubili so čez štirideset anarhistov, na stotine pa so jih zaprli. Samo pomislite, če bi dobili danes podobno medijsko informacijo o podobnem dogodku, recimo iz Barcelone, kakšen učinek bi to imelo na vas? Tudi če bi bili popolnoma nenaklonjeni civilni ideji anarhistične politične akcije, bi lahko kaj hitro razumeli, da se je zgodilo nakaj zločinskega, nekaj, kar je moralo biti na silo prekinjeno, da ne bi dobilo svoje bodočnosti.

 

Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem.

 

Poboj moskovske anarhistične političnosti, ko je boljševiška partija odstranila svoje politične konkurente, je bila podobna, a mnogo bolj nasilna akcija, kot se je zgodila z Dolomitsko izjavo, s pritiskom večinske nad manjšinskimi skupinami med revolucijo na Slovenskem. To kar se je zgodilo z napadom na anarhistično federacijo, je bila ideološka čistka, podobna tisti iz španske državljanske vojne, ko so osemnajst let kasneje stalinisti pobili anarhiste, ki se niso želeli preobleči v boljševiške uniforme. Frankovim fašistom so se uprli kot civilisti - anarhisti. Vojaška neučinkovitost anarhističnih civilnih milic je bila samo izgovor za to, da bi jih uniformirali in si jih s tem podredili. Anarhisti niso hoteli obleči subordinacijskih uniform.

 

Med tistimi, ki so preživeli moskovski boljševistični napad na anarhistično federacijo, je bil tudi Victor Serege, pistelj, ki je leta 1923 prestopil v boljševistične vrste, toda že kmalu po Leninovi smrti je bil prvi, ki je zapisal, da vodi Stalinova politika neposredno v "totalitarizem". Njegov obrat  je bil podobnem umetnikom anarhistom, kot so Kazimir Malevič, Vladimir Rodčenko, Aleksej Gan, David Burljuk, Vladimir Tatlin. Ta obrat še danes ni zgodovinsko razsvetljen, zakaj so najbolj genialni umetniki v tistih petih letih prestopili v boljševiške vrste?

 

Ena od najbolj prepričljivih definicij izvora "totalitarizma" je ta, da izhaja iz emancipacije od resničnosti (Hannah Arendt). Zato je nujno potrebno razumeti "totalno poraženo" umetniško avantgardo! Če ne, ni možnosti, da ubežimo  "totalitarizmu" XXII. stoletja.

 

 

Na sledi dr. Aleša Erjavca III.:

 

Dr. Erjavec je v knjigi odlično argumentiral, da vse "ideološko-umetniške" avantgarde rezultirajo v naslednji razvojni stopnji v "estetske avantgarde". To je bila umetnost, ki se je iz religioznih in ideoloških hramov spustila v tovarniške hale, v delavnice in orodjarne, v naslednjem koraku pa v laboratorije in inštitute. Poleg "formalističnega konstruktivizma" (Naum Gabo, Antoine Pevsner), lahko šele danes razumemo delovanje in raziskovanje inštitutov kot so UNOVIS, vkhUTEIN. "Laboratorijski konstruktivizem" ima svoje nadaljevanje in razvoj v digitalnih laboratorjih XXI. stoletja (Lab). Sam razumem suprematizem in konstruktivizem kot normativno avantgardo, ki ju je bilo smiselnejše prenesti na Zahod, kot pa socialistični produkcionizem in racionalizem. Konstruktivizem in suprematizem še danes predavajo kot osrednji umetniški praksi XX. stoletja.

 

Dr. Aleš Erjavec, sporočam vam veselo novico: "Totalen poraz" je historična nujnost vsake avantgardne umetniške pozicije, najbolj pa tiste, ki sama sebe zavestno vključi v nevarna razmerja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
2
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
5
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,433
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,401
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,894
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,220
05/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,412
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,519
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,323
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,591
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,047
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 639