Komentar

Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki

Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem seveda velja znana in duhovita domislica poznavalca slovenskih razmer Dušana Pirjevca, da je od tistega, kar z nami počno tujci, bolj važno tisto, kar Slovenci počnemo sami s sabo. Slovenska zunanja politika se je po letu 2008 nekritično in množično preusmerila k Rusiji, najbolj pa se je z glavo zaletavala v hrvaški zid. Proizvajala je izjave in resolucije o "občih mestih", med njimi o nujnosti priznanja Palestine, o izprijenosti madžarske in poljske politike, o desničarstvu, populizmu in celo o fašizmu, sredi katerega je Slovenija kot nekakšen svetilnik napredne in - če je le mogoče - socialistične politike.

05.11.2018 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Evropska unija   Donald Trump   Nato   brext   Rusija   hladna vojna   Evropa   razkroj   Nemčija   Francija

Rusija ima morda v zvezi s Slovenijo kakšne skrite interese, vendar ni naša nasprotnica. V nekaterih pogledih bi lahko bila celo zgled, recimo pri spoštovanju nacionalnih cerkvenih ustanov in avtoritet.

Ameriški predsednik (ki je à propos poročen s Slovenko in približno enako star, kot je bil ob začetku predsednikovanja star Ronald Reagan; sicer pa je vrstnik Billa in Hillary Clinton, Georgea W. Busha in - à propos - pisca teh vrstic) je že v predvolilni kampanji leta 2016 napovedal, da bo dajal prednost ameriškim interesom pred interesi drugih držav. Ali lahko kandidat za predsednika sploh reče kaj drugega kot to, da ima zanj njegova država prednost pred drugimi (America first)? Če zanemarimo različne retorične podrobnosti, je treba priznati, da je Trump upravičeno kritiziral evropske zaveznike (med katerimi je tudi Slovenija), da varčujejo pri izdatkih za obrambo na račun ameriške širokogrudnosti; glede mehiško-ameriške meje pa se je odzval na podoben način, kot so se - glede migrantov, ki oblegajo Evropsko unijo - odzivali evropski predsedniki z izjemo Angele Merkel.

 

Donald Trump predstavlja državo, ki je po eni strani v 20. stoletju večkrat reševala Evropo pred totalitarizmi oz. pred propadom, po drugi strani pa gradila svojo kulturo na evropskih tradicijah, predvsem seveda britanskih. Če pomislimo na ameriško pritrdilno stališče do združitve Nemčij, do prodora Evropske unije (in Nata) proti Vzhodu, predvsem pa na podporo neodvisnosti Slovenije in ureditve Balkana, moramo biti nad ZDA navdušeni. Mimogrede: zadrego z italijanskim vetom pridruženemu članstvu Slovenije v EU so leta 1996 pomagali rešiti Američani. In še: ko bi Evropejci leta 2008 na natovskem vrhu v Bukarešti poslušali Američane, ki so spodbujali vključevanje Gruzije in Ukrajine, morda tam ne bi bilo ruskih posegov. Morda bi rešili načelo samoodločbe narodov pred njegovo - leta 1938 pri Sudetih uvedeno in leta 2014 pri Krimu ponovljeno - izkrivljeno različico?

 

 

***

 

Zadnja leta se je v slovenskih diplomatskih (in mnogih drugih) krogih razširilo stališče, da Slovenci bolj kot sodelovanje in zavezništvo z ZDA potrebujemo sodelovanje in - nekakšno neformalno in prikrito - zavezništvo z Rusijo. O Rusiji ni treba reči nič dokončnega: v času jugoslovanske krize se je odrekla Miloševiću in se približala Evropi, Slovenijo pa je priznala dva meseca pred ZDA. Model slovenskega sodelovanja z Rusijo in ZDA je pomenilo srečanje Busha in Putina na Brdu leta 2001. Rusija ima morda v zvezi s Slovenijo kakšne skrite interese, vendar ni naša nasprotnica. V nekaterih pogledih bi lahko bila celo zgled, recimo pri spoštovanju nacionalnih cerkvenih ustanov in avtoritet. (V Sloveniji še vedno delujejo ostanki nekdanjega sovjetskega in stalinističnega odnosa do Cerkve, ki se je kazal v zapiranju cerkva, v spreminjanju njihove namembnosti itn. Mimogrede: ljubljansko cerkev Svetega Jožefa so po II. svetovni vojni spremenili v filmski studio.) Evropska unija - posebej po brexitu in zaradi pomanjkanja politične volje - nima veliko vpliva na prihodnji razvoj Rusije, ki bo (morda prepozno) ugotovila, da so ji Evropejci vseeno bližji kot Kitajci; predvsem pa v EU - kljub previdnim ugotovitvam o njenem staranju - še ni dozorel razmislek o morebitnih demografskih rešitvah s pomočjo vzhodnoevropskega - čeprav pravoslavnega - slovanskega "bazena". Morda je "človeški" faktor še važnejši od energetskega, na katerega stavi predvsem Nemčija. Vsekakor je - ob določenih pogojih - slovanski bazen na Vzhodu večini članic EU bližji od muslimanskega bazena v Iranu, Afganistanu in Pakistanu.

 

Slovenci smo po koncu hladne vojne, ne toliko zaradi načrta o samostojnosti kot zaradi - vsaj zunanjega vtisa - brezšivnega prehoda v demokracijo, pridobili veliko prijateljev. Če izvzamemo kratkotrajno Berlusconijevo kaprico iz leta 1994, ki je bila povezana z nezaceljenimi ranami iz časov italijanskega eksodusa iz komunistične Jugoslavije leta 1954 in s težavami razdelitve italijanske manjšine na dve državi, so nas večinoma imeli za "najboljšo učenko v razredu" in so nas - kljub jugoslovanski krizi - relativno hitro sprejeli v EU in NATO. Slovenski demokratični zastoji - o katerih bo govor v nadaljevanju - po vsem videzu zbujajo pomisleke in dvome, vendar zaenkrat po zaslugi kljub vsemu zanesljivih evropskih in atlantskih povezav ne izzivajo alarmov. Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem seveda velja znana in duhovita domislica poznavalca slovenskih razmer Dušana Pirjevca, da je od tistega, kar z nami počno tujci, bolj važno tisto, kar Slovenci počnemo sami s sabo.

 

Za Evropo in še posebej za Slovence je najbolj pomembna Evropska unija. Članstvo v EU, skupna evropska valuta in schengenski sistem predstavljajo najboljšo rešitev v slovenski zgodovini, zato bi se morali z EU ukvarjati mnogo resneje, kot se z njo ukvarjajo naše formalno pristojne ustanove. Glavni problem EU je njen razkroj, ki se po eni strani kaže z brexitom, po drugi z neučinkovitostjo in zmedenostjo ravnanja v zvezi z migracijami; na koncu pa z razdeljevanjem članstva na različne kategorije, skupine oz. - kot jim rečejo - različne hitrosti. Tu je najbrž odveč govoriti o nedoslednostih in protislovjih, ki jih - npr. v zvezi s širitvijo EU - povzroča predsednik Evropske komisije Juncker. Nedosledno in protislovno ravnanje vodstva EU je pripeljalo do nastanka različnih pobud in formatov, v katerih in okrog katerih se zbirajo države, ki imajo posebne "nacionalne interese". Najbolj bode v oči sestanek Erdogana, Macrona, Merklove in Putina o Siriji 27. oktobra v Istambulu. Toda takšno selektivno sestajanje se ni zgodilo prvič. 11. februarja 2015 so se v Minsku o prihodnosti Ukrajine pogajali francoski predsednik Hollande, nemška kanclerka Merklova, ukrajinski predsednik Porošenko in ruski Putin. Nemci so že leta 2014 v Berlinu (skupaj z Avstrijci, Britanci, Francozi, Hrvati, Italijani, Poljaki in Slovenci) začeli t.i. Berlinski proces z balkanskimi državami, sicer pa obstajata še znameniti francosko-nemški vlak in npr. Weimarski trikotnik, ki vsebuje Francijo, Nemčijo in Poljsko. Nekoč je seveda obstajal direktorij, ki je vseboval Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo.

 

V zvezi s temi dogodki in formati je seveda odveč in nesmiselno ponavljati, da uradna slovenska zunanja politika o njih nima bogvekako jasnih stališč in da so strokovne analize o njih - če sploh obstajajo - po vsem videzu pomanjkljive. Slovenska zunanja politika se je - kot rečeno - po letu 2008 nekritično in množično preusmerila k Rusiji, najbolj pa se je z glavo zaletavala v hrvaški zid. Proizvajala je izjave in resolucije o "občih mestih", med njimi o nujnosti priznanja Palestine, o izprijenosti madžarske in poljske politike, o desničarstvu, populizmu in celo o fašizmu, sredi katerega je Slovenija kot nekakšen svetilnik napredne in - če je le mogoče - socialistične politike. Ob tem ne bi smeli zamolčati medijske spremljave, ki vse od leta 2015 opravičuje in zagovarja - v glavnem ilegalno - preseljevanje nesrečnih množic iz Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike v Evropo. Sprva so bili begunci, nato migranti, danes pa se večinoma imenujejo prebežniki.

 

 

***

 

Na poseben način se omenjenih pojavov in dogodkov loteva intervju Janeza Markeša s Tomažem Mastnakom (Delo, 27. oktobra 2018). Če spregledamo izjave o aktualnem porazu (neo)liberalizma, o hladni vojni kot "antikomunistični križarski vojni", o OZN kot prizorišču, na katerem nastopajo vojni hujskači in kjer se smejijo ameriškemu predsedniku; o kolonialnem položaju južnih članic EU, o predsedniku Macronu, ki napada človekove pravice in si ne zasluži zaupanja Francozov; o Evropi, ki se bo demokratizirala, ko se bo osamosvojila od ameriških debat … je resne zavrnitve vredna predvsem Mastnakova ugotovitev, ki se glasi:

 

"Nacistični model oblasti in artikulacija odnosa med ekonomskimi in političnimi interesi sta zelo podobna ameriškemu. Na temeljni ravni, kako se oblikuje oblast, gre za isto transformacijo …"

 

 

Ko bi Slovenija v Evropi želela narediti vtis, da se resno ukvarja z zunanjo politiko, bi se seveda morala oddaljiti od aktualne politike (predvsem ministrov Erjavca in Cerarja), ki jo na svoj način ilustrira tudi omenjeni intervju, in na ustrezni ravni zastaviti nekaj temeljnih evropskih vprašanj. Predstavnik Slovenije v Evropskem svetu bi moral zahtevati razpravo o evropski zunanji politiki, o pomenu in vlogi t.i. evropske zunanje ministrice in evropske diplomacije sploh. Razkroj Evropske unije bi bilo mogoče zaustaviti le z najostrejšo kritiko selektivnih zunanjepolitičnih nastopov posameznih evropskih državnikov. Ali ne bi moral z Erdoganom in Putinom - namesto dveh predsednikov dveh sicer pomembnih držav - razpravljati predsednik Evropske unije? (Žal - podobno kot je nekoč pripomnil že Kissinger - niti ne vemo, kdo bi bil tak predsednik.) Ali ne bi moral Evropski svet - če je že zanemaril interpretacijo samoodločbe, ki je bila uporabljena pri priključevanju Krima - poglobljeno razpravljati o samoodločbi Kurdov? O samoodločbi Katalonije?

 

Slovenski predstavnik bi moral Evropskemu svetu predstaviti načrt reforme EU, s katero bi bilo mogoče zaustaviti njen razkroj, končati sedanjo in preprečiti prihodnjo zmešnjavo. Evropska unija bi se morala po najkrajšem postopku spremeniti v navzven trdne, znotraj pa demokratične Združene države - ali nemara Združene narode Evrope. Evropska unija bi morala po brexitu nadaljevati in skleniti razpravo, ki se je začela na Evropski konvenciji leta 2002 in ki sta jo spodkopali Francija in Nizozemska. V Sloveniji obstaja načrt evropske ustave, ki se imenuje Ljubljanska pobuda. Podpira ga predsednik republike, vlada in MZZ pa se delata, kot da ga ni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
3
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,316
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,999
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,125
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,783
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,916
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,689
07/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,191
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,229
09/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 941
10/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,815