Komentar

Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki

Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem seveda velja znana in duhovita domislica poznavalca slovenskih razmer Dušana Pirjevca, da je od tistega, kar z nami počno tujci, bolj važno tisto, kar Slovenci počnemo sami s sabo. Slovenska zunanja politika se je po letu 2008 nekritično in množično preusmerila k Rusiji, najbolj pa se je z glavo zaletavala v hrvaški zid. Proizvajala je izjave in resolucije o "občih mestih", med njimi o nujnosti priznanja Palestine, o izprijenosti madžarske in poljske politike, o desničarstvu, populizmu in celo o fašizmu, sredi katerega je Slovenija kot nekakšen svetilnik napredne in - če je le mogoče - socialistične politike.

05.11.2018 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Evropska unija   Donald Trump   Nato   brext   Rusija   hladna vojna   Evropa   razkroj   Nemčija   Francija

Rusija ima morda v zvezi s Slovenijo kakšne skrite interese, vendar ni naša nasprotnica. V nekaterih pogledih bi lahko bila celo zgled, recimo pri spoštovanju nacionalnih cerkvenih ustanov in avtoritet.

Ameriški predsednik (ki je à propos poročen s Slovenko in približno enako star, kot je bil ob začetku predsednikovanja star Ronald Reagan; sicer pa je vrstnik Billa in Hillary Clinton, Georgea W. Busha in - à propos - pisca teh vrstic) je že v predvolilni kampanji leta 2016 napovedal, da bo dajal prednost ameriškim interesom pred interesi drugih držav. Ali lahko kandidat za predsednika sploh reče kaj drugega kot to, da ima zanj njegova država prednost pred drugimi (America first)? Če zanemarimo različne retorične podrobnosti, je treba priznati, da je Trump upravičeno kritiziral evropske zaveznike (med katerimi je tudi Slovenija), da varčujejo pri izdatkih za obrambo na račun ameriške širokogrudnosti; glede mehiško-ameriške meje pa se je odzval na podoben način, kot so se - glede migrantov, ki oblegajo Evropsko unijo - odzivali evropski predsedniki z izjemo Angele Merkel.

 

Donald Trump predstavlja državo, ki je po eni strani v 20. stoletju večkrat reševala Evropo pred totalitarizmi oz. pred propadom, po drugi strani pa gradila svojo kulturo na evropskih tradicijah, predvsem seveda britanskih. Če pomislimo na ameriško pritrdilno stališče do združitve Nemčij, do prodora Evropske unije (in Nata) proti Vzhodu, predvsem pa na podporo neodvisnosti Slovenije in ureditve Balkana, moramo biti nad ZDA navdušeni. Mimogrede: zadrego z italijanskim vetom pridruženemu članstvu Slovenije v EU so leta 1996 pomagali rešiti Američani. In še: ko bi Evropejci leta 2008 na natovskem vrhu v Bukarešti poslušali Američane, ki so spodbujali vključevanje Gruzije in Ukrajine, morda tam ne bi bilo ruskih posegov. Morda bi rešili načelo samoodločbe narodov pred njegovo - leta 1938 pri Sudetih uvedeno in leta 2014 pri Krimu ponovljeno - izkrivljeno različico?

 

 

***

 

Zadnja leta se je v slovenskih diplomatskih (in mnogih drugih) krogih razširilo stališče, da Slovenci bolj kot sodelovanje in zavezništvo z ZDA potrebujemo sodelovanje in - nekakšno neformalno in prikrito - zavezništvo z Rusijo. O Rusiji ni treba reči nič dokončnega: v času jugoslovanske krize se je odrekla Miloševiću in se približala Evropi, Slovenijo pa je priznala dva meseca pred ZDA. Model slovenskega sodelovanja z Rusijo in ZDA je pomenilo srečanje Busha in Putina na Brdu leta 2001. Rusija ima morda v zvezi s Slovenijo kakšne skrite interese, vendar ni naša nasprotnica. V nekaterih pogledih bi lahko bila celo zgled, recimo pri spoštovanju nacionalnih cerkvenih ustanov in avtoritet. (V Sloveniji še vedno delujejo ostanki nekdanjega sovjetskega in stalinističnega odnosa do Cerkve, ki se je kazal v zapiranju cerkva, v spreminjanju njihove namembnosti itn. Mimogrede: ljubljansko cerkev Svetega Jožefa so po II. svetovni vojni spremenili v filmski studio.) Evropska unija - posebej po brexitu in zaradi pomanjkanja politične volje - nima veliko vpliva na prihodnji razvoj Rusije, ki bo (morda prepozno) ugotovila, da so ji Evropejci vseeno bližji kot Kitajci; predvsem pa v EU - kljub previdnim ugotovitvam o njenem staranju - še ni dozorel razmislek o morebitnih demografskih rešitvah s pomočjo vzhodnoevropskega - čeprav pravoslavnega - slovanskega "bazena". Morda je "človeški" faktor še važnejši od energetskega, na katerega stavi predvsem Nemčija. Vsekakor je - ob določenih pogojih - slovanski bazen na Vzhodu večini članic EU bližji od muslimanskega bazena v Iranu, Afganistanu in Pakistanu.

 

Slovenci smo po koncu hladne vojne, ne toliko zaradi načrta o samostojnosti kot zaradi - vsaj zunanjega vtisa - brezšivnega prehoda v demokracijo, pridobili veliko prijateljev. Če izvzamemo kratkotrajno Berlusconijevo kaprico iz leta 1994, ki je bila povezana z nezaceljenimi ranami iz časov italijanskega eksodusa iz komunistične Jugoslavije leta 1954 in s težavami razdelitve italijanske manjšine na dve državi, so nas večinoma imeli za "najboljšo učenko v razredu" in so nas - kljub jugoslovanski krizi - relativno hitro sprejeli v EU in NATO. Slovenski demokratični zastoji - o katerih bo govor v nadaljevanju - po vsem videzu zbujajo pomisleke in dvome, vendar zaenkrat po zaslugi kljub vsemu zanesljivih evropskih in atlantskih povezav ne izzivajo alarmov. Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem seveda velja znana in duhovita domislica poznavalca slovenskih razmer Dušana Pirjevca, da je od tistega, kar z nami počno tujci, bolj važno tisto, kar Slovenci počnemo sami s sabo.

 

Za Evropo in še posebej za Slovence je najbolj pomembna Evropska unija. Članstvo v EU, skupna evropska valuta in schengenski sistem predstavljajo najboljšo rešitev v slovenski zgodovini, zato bi se morali z EU ukvarjati mnogo resneje, kot se z njo ukvarjajo naše formalno pristojne ustanove. Glavni problem EU je njen razkroj, ki se po eni strani kaže z brexitom, po drugi z neučinkovitostjo in zmedenostjo ravnanja v zvezi z migracijami; na koncu pa z razdeljevanjem članstva na različne kategorije, skupine oz. - kot jim rečejo - različne hitrosti. Tu je najbrž odveč govoriti o nedoslednostih in protislovjih, ki jih - npr. v zvezi s širitvijo EU - povzroča predsednik Evropske komisije Juncker. Nedosledno in protislovno ravnanje vodstva EU je pripeljalo do nastanka različnih pobud in formatov, v katerih in okrog katerih se zbirajo države, ki imajo posebne "nacionalne interese". Najbolj bode v oči sestanek Erdogana, Macrona, Merklove in Putina o Siriji 27. oktobra v Istambulu. Toda takšno selektivno sestajanje se ni zgodilo prvič. 11. februarja 2015 so se v Minsku o prihodnosti Ukrajine pogajali francoski predsednik Hollande, nemška kanclerka Merklova, ukrajinski predsednik Porošenko in ruski Putin. Nemci so že leta 2014 v Berlinu (skupaj z Avstrijci, Britanci, Francozi, Hrvati, Italijani, Poljaki in Slovenci) začeli t.i. Berlinski proces z balkanskimi državami, sicer pa obstajata še znameniti francosko-nemški vlak in npr. Weimarski trikotnik, ki vsebuje Francijo, Nemčijo in Poljsko. Nekoč je seveda obstajal direktorij, ki je vseboval Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo.

 

V zvezi s temi dogodki in formati je seveda odveč in nesmiselno ponavljati, da uradna slovenska zunanja politika o njih nima bogvekako jasnih stališč in da so strokovne analize o njih - če sploh obstajajo - po vsem videzu pomanjkljive. Slovenska zunanja politika se je - kot rečeno - po letu 2008 nekritično in množično preusmerila k Rusiji, najbolj pa se je z glavo zaletavala v hrvaški zid. Proizvajala je izjave in resolucije o "občih mestih", med njimi o nujnosti priznanja Palestine, o izprijenosti madžarske in poljske politike, o desničarstvu, populizmu in celo o fašizmu, sredi katerega je Slovenija kot nekakšen svetilnik napredne in - če je le mogoče - socialistične politike. Ob tem ne bi smeli zamolčati medijske spremljave, ki vse od leta 2015 opravičuje in zagovarja - v glavnem ilegalno - preseljevanje nesrečnih množic iz Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike v Evropo. Sprva so bili begunci, nato migranti, danes pa se večinoma imenujejo prebežniki.

 

 

***

 

Na poseben način se omenjenih pojavov in dogodkov loteva intervju Janeza Markeša s Tomažem Mastnakom (Delo, 27. oktobra 2018). Če spregledamo izjave o aktualnem porazu (neo)liberalizma, o hladni vojni kot "antikomunistični križarski vojni", o OZN kot prizorišču, na katerem nastopajo vojni hujskači in kjer se smejijo ameriškemu predsedniku; o kolonialnem položaju južnih članic EU, o predsedniku Macronu, ki napada človekove pravice in si ne zasluži zaupanja Francozov; o Evropi, ki se bo demokratizirala, ko se bo osamosvojila od ameriških debat … je resne zavrnitve vredna predvsem Mastnakova ugotovitev, ki se glasi:

 

"Nacistični model oblasti in artikulacija odnosa med ekonomskimi in političnimi interesi sta zelo podobna ameriškemu. Na temeljni ravni, kako se oblikuje oblast, gre za isto transformacijo …"

 

 

Ko bi Slovenija v Evropi želela narediti vtis, da se resno ukvarja z zunanjo politiko, bi se seveda morala oddaljiti od aktualne politike (predvsem ministrov Erjavca in Cerarja), ki jo na svoj način ilustrira tudi omenjeni intervju, in na ustrezni ravni zastaviti nekaj temeljnih evropskih vprašanj. Predstavnik Slovenije v Evropskem svetu bi moral zahtevati razpravo o evropski zunanji politiki, o pomenu in vlogi t.i. evropske zunanje ministrice in evropske diplomacije sploh. Razkroj Evropske unije bi bilo mogoče zaustaviti le z najostrejšo kritiko selektivnih zunanjepolitičnih nastopov posameznih evropskih državnikov. Ali ne bi moral z Erdoganom in Putinom - namesto dveh predsednikov dveh sicer pomembnih držav - razpravljati predsednik Evropske unije? (Žal - podobno kot je nekoč pripomnil že Kissinger - niti ne vemo, kdo bi bil tak predsednik.) Ali ne bi moral Evropski svet - če je že zanemaril interpretacijo samoodločbe, ki je bila uporabljena pri priključevanju Krima - poglobljeno razpravljati o samoodločbi Kurdov? O samoodločbi Katalonije?

 

Slovenski predstavnik bi moral Evropskemu svetu predstaviti načrt reforme EU, s katero bi bilo mogoče zaustaviti njen razkroj, končati sedanjo in preprečiti prihodnjo zmešnjavo. Evropska unija bi se morala po najkrajšem postopku spremeniti v navzven trdne, znotraj pa demokratične Združene države - ali nemara Združene narode Evrope. Evropska unija bi morala po brexitu nadaljevati in skleniti razpravo, ki se je začela na Evropski konvenciji leta 2002 in ki sta jo spodkopali Francija in Nizozemska. V Sloveniji obstaja načrt evropske ustave, ki se imenuje Ljubljanska pobuda. Podpira ga predsednik republike, vlada in MZZ pa se delata, kot da ga ni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
85 let Velike lakote v Ukrajini: Nepriznavanje "holodomora" je enako nemoralno kot zanikanje holokavsta
13
22.10.2018 20:02
Letos, ko obeležujemo 85. obletnico Velike Lakote , je Ukrajina ponovno žrtev dejanj stalinističnih naslednikov iz Kremlja. ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Renesansa in srednji vek: Sarajevske meditacije o demokraciji in islamu
7
21.10.2018 20:54
Ali je Bosna zaradi svojega muslimanskega pedigreja lahko prva evropska žrtevpolitičnega islama, ki zadnja leta pridobiva vpliv ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hommage Mileni Dravić (1940-2018)
3
20.10.2018 09:15
Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 2,941
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,952
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,928
04/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,694
05/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,624
06/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,301
07/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,226
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 981
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 723
10/
Zakaj prodajati NLB, katere dividendni donos je nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država?
Marko Golob
Ogledov: 1,893