Razkrivamo

Zakaj prodajati NLB, katere dividendni donos je nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država?

Prodajamo prvo sistemsko banko v državi, ki je za tretjino profitabilnejša od primerljivih evropskih bank, ki ima očiščeno in neprimerno bolj zdravo bilanco od evropskega povprečja, za več kot polovico boljše kritje slabih terjatev, za polovico boljše kapitalske količnike, za minimalno 300 milijonov skritega dobička v bilanci in ki posluje v regiji z največjim potencialom rasti bančnih storitev, stabilnim obetom profitabilnosti. Novo ljubljansko banko (NLB), ugotavlja Marko Golob, na glede na vsa ta dejstva prodajamo za ceno, ki je za 15 % do 35 % nižja od evropskega povprečja. Zakaj?

06.11.2018 23:59
Piše: Marko Golob
Ključne besede:   NLB   Nova ljubljanska banka   privatizacija   Uroš Čufer   banka   EU   trojka   Alenka Bratušek   avkcija   Borut Pahor   Marko Kranjec   Banka Slovenije

Foto: Mediaspeed

Nekdo je hotel krizo slovenskega bančništva, nekdo je namenoma poskušal sesuti avkcijo slovenskih obveznic maja 2014. Mislim, da ni šlo samo za slovenske akterje in da so "zunanji igralci" zelo premišljeno delovali skupaj z domačimi.

V analizi o prodaja Nove ljubljanske banke (NLB), ki jo bo očitno izpeljala leva vlada Marjana Šarca, je Marko Golob prišel do zaključka, da razlogi, ki jih glede prodaje navaja Banka Slovenije, enostavno ne vzdržijo kritične presoje. V trenutku sanacije je bila NLB v 100 % državni lasti; dokapitalizacija banke je normalna operacija lastnika na zahtevo regulatorja (Banke Slovenije) in nima nobene zveze z državno pomočjo. To pomeni, da t.i. zaveze slovenske vlade oziroma zahteve Evropske komisije po prodaji NLB nimajo nikakršne pravne osnove in zaradi tega tudi niso pravno zavezujoče. Da so najvišji predstavniki Slovenije sploh sprejeli takšne zahteve, pomeni samo to, je prepričan Golob, da so bodisi malomarno (nevestno) opravljali svoje delo bodisi da so zavestno izdali vitalne interese svoje domovine.

 

Iz priložene analize so razvidni vsi razlogi, ki nas vodijo do zaključka, da prodaja NLB pod pogoji, kakršne navaja Banka Slovenije, ni niti racionalna niti gospodarna. Ponujena cena cena banke je namreč več kot pol manjša od evropskega povprečja cen bančnih delnic - in to kljub temu, da je NLB varnejša in profitabilnejša od evropskega povprečja ter ima večji potencial rasti. Negospodarnost pa se kaže v tem, da naj bi do prodaje prišlo v razmerah pospešenega pada cene bančnih delnic in neugodnih makroekonomskih pogojih (brexit, italijanska finančna kriza).

 

Proti prodaji pod takšnimi pogoji pa govori tudi strateški vidik. Prodaja banke je izrazito negativna iz vidika dolgoročnega razvoja Slovenije, saj NLB predstavlja približno četrtino slovenskega bančnega trga, skupaj z Abanko pa celo tretjino. Država bi s prodajo tako izgubila ključne vzvode za intervencijo v gospodarstvu v primeru nove finančne in gospodarske krize.

 

 

Prodaja največje slovenske banke pod pogoji, kakršne navaja Banka Slovenije, ni niti racionalna niti gospodarna.

 

 

Zakaj torej prodajamo banko, ki nam trenutno prinaša 12-odstotni donos na kapital (v 2017 pa celo 14,4 %), na 10-letne obveznice pa plačujemo 1,1 % p.a. (2% p.a. na 30 letne)? Kakšen smisel ima prodajati nadpovprečno donosno naložbo države in zmanjševati enega manjših državnih dolgov v Evropski uniji, če se z lahkoto država zadolžuje po 10 do 5-krat nižji ceni in se državni dolg zaradi hitre rasti proračunskih prihodkov in hitre gospodarske rasti pospešeno zmanjšuje? Zakaj prodajati naložbo, katere dividendni donos je v vseh scenarijih vsaj nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država? Zakaj prodajati zelo donosno državno premoženje, medtem ko slovenske banke in država nalagajo svoje likvidnostne presežke po negativnih obrestnih merah? Zakaj prodajati realno premoženje države v pogojih, ko je zaradi ekspanzivne denarne politike Evropske centralne banke (ECB) in ogromnih presežkov likvidnosti v ekonomiji EU dolgoročna inflacija neizbežna (minimalna inflacija nad 2 % je celo zaželjen cilj ECB)?

 

 

***

 

15. julija 2013 je bil pri predsedniku republike Borutu Pahorju posvet (konferenca) Slovenija 2030, s podnaslovom Privatizacija, kamor sem bil povabljen tudi sam. Na tem posvetu je med drugimi govoril Uroš Čufer, tedanji minister za finance v vladi Alenke Bratušek. Iz posnetka njegovega zaključnega govora (4. govor po 4. minuti) lahko slišimo, kako je privatizacija (državnih) podjetij samo prva stopnja do prave privatizacije, o kateri se pogovarja Evropa tj. o privatizaciji šolstva in zdravstva! Takrat, ko sem sedel pri predsedniku, sem bil popolnoma šokiran nad dejstvom, da minister leve koalicije govori o privatizaciji šolstva in zdravstva.

 

Čedalje bolj se mi zdi, vsaj sam verjamem v to, da je bil ves pritisk EU izmišljena zadeva in da je minister Čufer sam ali še bolj verjetno s somišljeniki namerno sabotiral državno lastništvo slovenskih bank oz. da je zlorabil svoje ministrovanje za to, da je izsilil svoje ideološke cilje. S tega vidika je potrebno gledati slovenske "obljube" in to da se za Slovenijo kljub neprimerno boljšim makroekonomskim standardom (Glej The 2013 Euro Plus Monitor) uporabljajo v primerjavi z drugimi državami drugačni, bistveno strožjii standardi. Še danes čakamo odgovor na to, kdo (z imenom in priimkom) je te "obljube" zahteval in na kakšni osnovi (zakon, dekret, člen?) Nič od tega, podobno kot z metodologijo Banke Sloveniji slovenski javnosti ni bilo razloženo.

 

The Euro Plus Monitor je letna analiza fundamentalnega ekonomskega zdravja držav evroobmočja po ve kriteriji. Eden od njih je odpornost na finančne krize. Po tem kriteriju je bila Slovenija v 2013 - ko smo zmetali 4,9 milijarde evrov v sanacijo bank - celo najbolj odporna evropska država na finančne krize (!). Celotna analiza je dostopna tukaj, pozorni pa bodite na stran 63, kjer izpostavlja ravno Slovenijo:

 

“Topping the ranking is Slovenia (No. 1), a country which had been tipped as the next bail-out candidate after Cyprus and still faces one of the highest borrowing costs in the eurozone. Slovenia’s public and private debt levels are low, as befits a country with still modest per-capita GDP. Slovenia also runs a sizeable current account surplus and the banking system is small compared to the economy. Its problems seem more than manageable, whether it will need eurozone support or not.“

 

Kako je to mogoče? Sploh če upoštevamo, da smo se - menda zaradi našega slabega finančnega stanja - takrat skoraj znašli pod taktirko t.i. Trojke? So se motili v slovenski vladi, Evropski komisiji ali pa v Berenger banki (najstarejša nemška banka) in Lizbonskem svetu (The Lisbon Council je ugleden EU makroekonomski think-tank), ki vsako leto za EU sestavljata analizo?

 

Ali pa je šlo za pritisk finančnih trgov, ki nam menda niso hoteli več posojati? Če je to res, kako si potem razlagate dejstvo, da je Slovenija maja 2013 dala na trg slovenske obveznice v iskani višini 3 milijard evrov, ponudb pa je bilo skoraj za 16 milijard?! Za več kot petkrat več torej. Kakšno nezaupanje finančnih trgov je to?

 

Ampak to še ni vse! Razpon ponudb je bil izjemno skoncentriran. Po navedbah bivšega finančnega ministra (pa to ni bil France Križanič) v zasebnem pogovoru sta bili dve tretjini vseh ponudb znotraj razpona 0,2 % točke nad iskano ceno. Kaj to pomeni? Da je bila iskana cena obupno previsoka. Je šlo samo za diletantizem iz zakladnice finančnega ministrstva pod taktirko Uroša Čuferja, ali pa je bil zraven še za kak drug razlog? Vsekakor ni šlo za krizo slovenske ekonomije.

 

Popolnoma isti občutek sem imel v svojih pogovorih z bivšim guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem. Po mojem Kranjec kreditne ekspanzije v drugi polovici 2017 in v 2018 ni ustavljal, ker tik pred volitvami ni hotel zmanjševati gospodarske rasti Janševe vlade. Potrebno je bilo pač (Janši) zagotoviti še en mandat, da bi dokončal ideološko preobrazbo slovenske družbe (in razprodal še ostanek skupnega premoženja). Zato tudi Slovenija v letu 2009, ko so vse ostale evropske države z neprimerno večjimi problemi kot mi, naredile vse, da bi rešile svoj bančni sektor, Slovenija razen Križaniča ni naredila ničesar. In ko je naša država v prvi polovici leta 2010 začela ponovno rasti, je guverner Kranjec v popolnoma nerazumni nameri zahteval takojšnjo (front-loading) prilagoditev slovenskih bank novim kapitalskim standardom (druge države so dale svojih bankam za to več let časa). S tem je uspešno ubil komaj začeto okrevanje slovenskega gospodarstva, slovenske banke - in z njimi vse gospodarstvo - pa poslal v novo krizo. Konstruktiven je postal guverner šele v letu 2011 ko je postalo jasno, da bo, če bo tako nadaljeval, zrušil celotni slovenski bančni sektor.

 

Naj omenim, da je bil po mnenju dr. Ivana Ribnikarja, našega največjega monetarista in bivšega člana Sveta Banke Slovenije (protestno je odstopil prav zaradi Kranjčeve politike), potreben obseg pomoči slovenskim bankam okoli pol milijarde evrov (če bi ukrepali hitro v 2008 in 2009 kot ostale evropske države). Konec aprila 2013 je Banka Slovenije na zaprti seji državnega zbora ocenila, da je maksimalni znesek potrebnega novega kapitala 1,4 milijarde. Na koncu leta 2013, torej le 7 mesecev kasneje, pa smo pristali pri skoraj 5 milijardah! Se je Banka Sloveija aprila 2013 motila? Kje pa, nadzor centralne banke je bistveno strožji in bolj podroben kot v ostalih bankah evroskupine.

 

Zgodilo se je nekaj drugega.

 

Nekdo je hotel krizo slovenskega bančništva, nekdo je namenoma poskušal sesuti avkcijo slovenskih obveznic maja 2014. Mislim, da ni šlo samo za slovenske akterje in da so "zunanji igralci" zelo premišljeno delovali skupaj z domačimi. Namen je bilo vzpostaviti makroekonomsko stanje, v katerem bo naraven instinkt slovenskih ljudi, da je potrebno ohraniti nacionalno lastništvo, popustil pred strahom in neskončnim zgodbam o korupciji v bankah, ki sicer obstaja, vendar nič v večji meri kot kjerkoli drugje v Evropi in ki gotovo ni bila razlog za finančno krizo.

 

Marko Golob je nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
43
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.568
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.222
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.776
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.537
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.014
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 994